"Na območju Mangarta (Mangart je 2.679 metrov visok vrh v Julijskih Alpah) sta bila 6. julija 2023 popoldne rešena dva neprimerno opremljena državljana Poljske (41-letni moški in 35-letna ženska). Z mehkimi pohodnimi čevlji sta se po snežišču proti Mangartu (ob pomoči jeklenice in samovarovalnega kompleta vzpenjala po zelo zahtevni zavarovani poti – Slovenska pot. Ko sta med vzponom prišla do mesta, kjer pot ni več varovana z jeklenico, sta prestrašena obstala. Ker je reševanje zelo oteževala megla, je bila potrebna kombinacija klasičnega in helikopterskega reševanja. Ta je blizu kraja dogodka najprej prepeljal bovške gorske reševalce, ki so se spustili do pohodnikov in ju zaščitili. Posadka je nato z jeklenico oba dvignila v helikopter in odpeljala v dolino." To je le eden izmed mnogih primerov, o katerih še pred vrhuncem gorske poletne sezone poročajo policisti in gorski reševalci.
Slovenske hribe samo v poletni sezoni obišče 1,3 milijona obiskovalcev, pogosto pa se zgodi, da ti slovenske gore podcenjujejo. To še posebej velja za tujce. Na Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRSZ) so v zadnjih letih priča trendu porasta števila intervencij, v katerih so udeleženi tuji državljani. Lani so zabeležili rekordno število intervencij (667), od teh so bili v 371 intervencij udeleženi tuji državljani, kar pomeni dobrih 55 %. Prvič se je zgodilo, da je bilo več gorskih nesreč, v katerih so bili udeleženi pohodniki tujih držav.
Vzroki nesreč v gorah so poleg neustrezne telesne in psihične pripravljenosti pogosto tudi pomanjkljiva in neustrezna oprema, neusposobljenost in pomanjkanje znanja o gibanju in pravilni uporabi opreme, nepoznavanje poti ter podcenjevanje trenutnih vremenskih razmer v gorah.
Pri reševanju jim pogosto pomaga helikopter Slovenske vojske z dežurno ekipo. Stroški helikopterskega reševanja, ki je zaradi težko dostopnega terena pogosto edina rešitev, pa so daleč od zanemarljivih. Za razliko od nekaterih drugih, nam bližnjih držav, kot sta Avstrija in Italija, v Sloveniji gorsko reševanje ni plačljivo. Delovanje GRSZ, sicer prostovoljne organizacije, sofinancira Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR), stroške reševanja v gorah in na drugih težko dostopnih terenih pa poleg GRZS izkazujejo še policija, Slovenska vojska in ministrstvo za zdravje.
Na ministrstvu za obrambo nam povedo, da se delež sofinanciranja v zadnjih letih stalno povečuje, kar gre pripisati tudi povečanju števila intervencij. Po podatkih ministrstva za obrambo so lani helikopterji Slovenske vojske sodelovali pri 145 reševanjih v gorah, pri tem so leteli 166 ur in prepeljali 176 oseb. Strošek sodelovanja helikopterskih posadk Slovenske vojske pri reševanjih v gorah je bil za lansko leto ocenjen na 436.000 evrov.
Med letoma 2016 in 2020 so stroški GRZS za gorsko reševanje znašali skupaj več kot 4,3 milijona evrov, stroški policije za helikoptersko reševanje dobrih 660.000 evrov, medtem ko ministrstvo za zdravje prek ZZZS zagotavlja financiranje zdravnika GRZS za helikoptersko reševanje – sredstva prejema Osnovno zdravstvo Gorenjske, Zdravstveni dom Kranj, ki organizira delo zdravnika GRS. Stroški zanj so v omenjenem obdobju znašali 309.000 evrov.
Gorski reševalci so prostovoljni reševalci, ki se jim skladno z Uredbo o povračilu stroškov pripadnikom Civilne zaščite povrnejo zgolj stroški, kamor sodijo potni stroški do zbornega mesta in morebitno nadomestilo delodajalcu, če se gorski reševalec na akcijo odpravi v službenem času. Ti v povprečju znašajo 500 evrov na akcijo.
Bo plačljivo gorsko reševanje kmalu postala realnost?
Zaradi neodgovornih planincev, ki v nevarnost ne spravljajo zgolj sebe, ampak tudi tiste, ki se vsakič trudijo, da bi jim pomagali, se vrstijo pozivi k uvedbi plačljivega reševanja za tiste, ki bi bili brez zavarovanja v primeru nezgode. Po mnenju Gorske reševalne zveze Slovenije uvedba plačljivega gorskega reševanja pri domačih obiskovalcih sicer ne bi pripomogla k zmanjšanju števila nesreč: "Nekateri bi se verjetno vedli odgovorneje, tisti, ki zavarovanja ne bi imeli, pa ne bi poklicali pomoč in bi bile morda posledice zato še hujše."
Drugačen izplen pričakujejo predvsem pri tujih obiskovalcih, za katere menijo, da bi se zaradi ukrepa na turo bolje pripravili in izbrali primernejši cilj. Kot povedo, zaradi trenda naraščanja števila posredovanj v gorah, povečevanja stroškov in dejstva, da v več kot polovici intervencij udeleženi tujci, skupaj z deležniki že pripravljajo predloge možnih rešitev tudi v smeri povrnitve stroškov reševanj (delno ali v celoti) ter možnost oblikovanja zavarovanj za tovrstne primere.
"Izkušnje iz bližnje soseščine kažejo, da sistem plačljivega gorskega reševanja za tiste, ki niso zavarovani, lahko uspešno deluje. To bi pomenilo, da se račun lahko izstavi vsakemu posamezniku. V primeru sklenjenega zavarovanja bi zavarovancu stroške povrnila zavarovalnica pod pogoji sklenjenega zavarovanja. Ali je ogroženost ali nesreča nastala iz malomarnosti, neusposobljenosti ali neustrezne opremljenosti, ugotavlja zavarovalnica, saj je to v njenem interesu," pojasnijo na ministrstvu.
Obvezna planinska oprema.
Za povrh še kadrovska stiska
Gorska reševalna zveza Slovenije je prostovoljna organizacija in glede na svojo strategijo to tudi ostaja. To pomeni, da se gorsko reševanje izvaja izključno na prostovoljni ravni. Po njihovem mnenju trenutni sistem deluje in o spremembi ne razmišljajo. "To potrjujejo izkušnje s terena, saj se v zelo kratkem času lahko zbere dovolj velika ekipa za uspešno izvedeno zahtevno reševalno akcijo. Nedvomno pa je, da bo zaradi povečanja števila nesreč sistem gorskega reševanja treba finančno in kadrovsko okrepiti," nam odgovorijo.
Zaradi povečanega števila intervencij se pri GRSZ namreč soočajo s kadrovsko stisko. Opažajo, da dosedanje število gorskih reševalcev (430), ki so normativno določeni za izvajanje reševanja v gorah in na težko dostopnih terenih, ne zadošča več. Posledično prihaja do velike obremenjenosti nekaterih gorskih reševalcev.
Na ministrstvu za obrambo zato v sodelovanju z GRSZ preučujejo možnosti za povišanje normativnega števila gorskih reševalcev in finančnih sredstev, ki so namenjena sofinanciranju delovanja zveze. Ker se je v zadnjem obdobju pojavila tudi prostorska problematika, to pa otežuje pogoje delovanja nekaterih enot gorske reševalne službe, so na ministrstvu v sodelovanju z GRSZ pristopili k intenzivnemu urejanju tudi tega področja.
stasa.pust@styria-media.si
Zadnji čas, da se zastonj reševanje ukine Ali se zavaruj, ali vse plačaj! Pa še butcev in avanturistov bi se znebili.
No, končno je nekomu kapnilo, da reševanje stane, da ne more biti podarjeno. Sploh tuji hribolazci in gorniki se najprej pozanimajo o tem in dejansko izkoriščajo to slovensko dobroto.
mene zanimaa na cestah tud n nikogar da bi preverjal opremo, obnašanje in podobno. zakaj pa povsod drugod to ne gre. zakaj raje planinska zveza ne usposobi svoje ljudi in naredi redarje in pregleduje pohodnike. pod goro tabla tako kot… ...prikaži več na cesti, verige ob snegu, tu pa planinski čevlji, cepin, to in ono. če ni - kazen.. isto v naravi, gorsko kolo, če nisi na poti kazen, če ni čelade kazen, če ni-- kazen.. in za povrh- obvezno imet vodnike, na vodah v kajakih , na kolesu, v gorah...