Popotnik
12411 ogledov

Vstopnina za Triglavski narodni park in kvota za obisk Triglava?

Triglav Profimedia
Rekorden obisk na območju Triglavskega narodnega parka. Bodo uvedli vstopnino, kvote za obisk Triglava? To bo prvi ukrep.

Vodja informacijsko izobraževalne službe v Javnem zavodu Triglavski narodni park (TNP) Majda Odar, ki v zavodu deluje že 15 let, pravi, da nas čakajo številne spremembe.

Triglavski narodni park (TNP) je leta 2021 vstopil v že peto desetletje svojega obstoja. V kakšni kondiciji je sedaj? Kako se je v vseh teh letih spremenil?

Po letu 2010, ko smo sprejeli nov zakon o Triglavskem narodnem parku, se je težišče s strogega naravovarstvenega vidika, ki vključuje spremljanje stanja in varovanje narave, preusmerilo v upravljanje. Na tem mestu lahko izpostavim sodelovanje in mreženje ter pripravo skupnih projektov. Trend v vseh zavarovanih območjih in pri razvoju družbe v ospredje postavlja medsebojno komunikacijo. Ta na eni strani pomeni stremljenje k ciljem posameznih deležnikov in upravljavcev, obenem pa tudi razumevanje in sklepanje kompromisov. Cilji narodnega parka vselej ostajajo v ospredju.

Bled Slovenija Popotnik Potrjeno! Imamo enega izmed 25 najlepših krajev sveta

Čeprav je bil park prvotno ustanovljen z željo varovanja okolja, je bil poseg človeka vanj neizbežen. To se kaže na primeru planinskih poti in planinskih koč. Poleg vprašanja, kako naravo pustiti čisto, se sprašujemo tudi, kakšen naj bo torej človekov vpliv na okolje na tem območju?

Prisotnost človeka v tem okolju seže daleč v zgodovino. Arheološko je dokumentirano, da smo ljudje tu prisotni že 5000 let. Pritisk človeka na okolje je bil takrat seveda neprimerno manjši, kar se je skozi zgodovino spreminjalo. Takrat sta bila v ospredju trajnost oziroma vzdržnost, kar ni bila njihova življenjska filozofija oziroma takratni trend. Šlo je predvsem za način preživetja v alpskem prostoru.

Triglavski narodni park | Avtor: arhiv: JZ TNP arhiv: JZ TNP

Romantična slika, ki jo idealistično povezujemo s časi izpred 200-300 let, v resnici nikoli ni bila taka. Prisotne so bile lakote, divjale so dolge zime, poletja so bila kratka. To se je spremenilo, ko se je začelo pojavljati povpraševanje po 'turističnih' storitvah, v začetku večinoma vodniških. Te so lahko nudili zgolj domačini, saj so bili edini, ki so ta svet izvrstno poznali. Ljudje so sprva iz znanstvenih vzgibov začeli zahajati v gore, kjer so jim pomagali zlasti lovci. Temu lahko rečemo zametek turizma v visokogorju.

Triglavski narodni park | Avtor: arhiv: JZ TNP arhiv: JZ TNP
Kasneje so ljudje začeli naravo občudovati. Vzniknile so rekreativne dejavnosti. S pojavom železnic je zanimanje začelo še naraščati. Osrednji motiv obiskovalcev je bilo opazovanje gorske krajine in uživanje prednosti gorskega zraka. Prelomnica začetka pritiska človeka na okolje z naravovarstvenega vidika je bila 1. svetovna vojna, ki je povzročila konkreten vpliv človeka v prostoru. Razlogi so bili seveda drugi. Po 2. svetovni vojni se je pojavil fenomen Triglava in planinstva. Prišlo je do masovnega gibanja v gorah.

Planinstvu se je pridružil vzgib po aktivnem preživljanju prostega časa, ki ga podpirajo informacije, dostopne preko telefonov. Ljudje si želijo vedno več časa preživeti v gorah. Opažamo tudi trend večkratnih krajših dopustov.

So določeni predeli že preveč pod človeškim vplivom?

Če pod drobnogled vzamemo Biosferno območje Julijskih Alp, ki poleg Triglavskega narodnega parka obsega širši del Julijskih Alp, pridemo do več kot 100-odstotnega porasta obiska v zadnjih desetih letih. Leto 2019 velja za rekordno, saj je bilo na območju, ki ga sestavljajo upravne enote Radovljica, Jesenice in Tolmin, ustvarjenih več kot štiri milijone nočitev. Enodnevni gostje sploh niso všteti.

V času pandemije so številke nekoliko upadle, a ne pretirano. Že leto 2022 je bilo znova rekordno, kar se tiče prenočitev. V porastu je namreč trend enodnevnih obiskovalcev. Števci, ki jih imamo na določenih poteh, kot so Tamar, Dolina Vrata in Lepena, je leta 2020 zabeležil celo večje število prehodov kot leta 2019.

Triglavski narodni park | Avtor: arhiv: JZ TNP arhiv: JZ TNP

Kraje, ki so najbolj obremenjeni, lahko izpostavimo kot pilotni primer umirjanja tega pritiska. Načinov, kako se lotevamo usmerjanja obiska, je več. Ena izmed prioritetnih nalog zavoda Triglavski narodni park, občin in drugih turistični deležnikov, je umirjanje prometa. Stremimo k temu, da čim več vozil ostane izven območja parka na večjih parkiriščih. Obiskovalce se v park usmerja bodisi peš, z javnim prevozom ali s kolesom. Določene občine so na svojih cestah uvedle konkretne ukrepe za usmerjanje obiska, na primer z zaprtjem določenih cest oziroma z omejevanjem kapacitet na parkiriščih v bližini večjih (urbanih) središč. Spet druge občine ogromna sredstva namenjajo javnim prevozom.

Triglavski narodni park spada med najstarejše evropske parke. S svojimi 840 kvadratnimi kilometri zavzema približno štiri odstotke celotne države. 

V zadnjem obdobju so prav tako opazni premiki na področju državnih cest. Najbolj pomembne cestne žile v narodnem parku so Pokljuška cesta, Vršiška cesta, cesta skozi Dolino Vrata, Mangrtska cesta in cesta na južni obali Bohinjskega jezera. Zahtevajo veliko sodelovanja, prednostno na ravni ministrstev. Če se primerjamo z drugimi državami z območja Alp, se pri nas dejansko dogajajo tektonski premiki. Prepričani smo, da bodo v obdobju treh let sodobni prometni režimi, ki pritičejo narodnemu parku, prisotni na večini izmed naštetih cest.

Grajsko kopališče Popotnik Sto let so čakali s prenovo: Tej pomembni turistični točki se obeta nova podoba

Drug ukrep umiranja obiska, predvsem na točkovnih koncih, so rezervacijski sistemi. Letos so načrtovani konkretni koraki z uveljavljanjem rezervacijskih sistemov na območjih naravnih vrednot soteske Vintgar in Tolminskih korit. Sprva se omenjen sistem za naravni prostor morda zdi nekoliko nenavaden, a se je za ohranjanje naravnega okolja in predvsem doživljanja tega okolja izkazal kot ključen.

Ogled nekaterih svetovno znanih nacionalnih parkov je plačljiv, predvsem v Združenih državah Amerike, kar ne velja za Triglavski narodni park. Bi v primeru prekomerne obiskanosti lahko razmišljali tudi o uvedbi vstopnine?

Javnomnenjska raziskava, ki smo jo izdelali pred leti, je pokazala, da bi bili ljudje temu sicer naklonjeni, predvsem z vidika poenostavljenega obiska prostora. Zavedamo se, da uporabniku ni prijazno, da mora za obisk parka na določnem območju na dan plačati dve parkirnini in še morebitne vstopnine. Treba pa je vedeti, da je za razliko od parkov, kjer je to uveljavljeno, pri nas to drugače urejeno. Razlogi so lastniška razmerja in dejstvo, da na večini teh območij živijo ljudje. Uvedba vstopnin fizično tako ne bi bila možna, saj je vstopov zelo veliko. To bi otežilo razdelitev dovolilnic.

Triglavski narodni park | Avtor: arhiv: JZ TNP arhiv: JZ TNP
V luči prej omenjenih ukrepov – kolektivnih aktivnosti na področju umirjanja prometa - je v ozadju priložnost za druge oblike. Kot enega izmed primerov lahko navedem kartice za goste posameznih krajev, na primer za goste Bohinja in Bleda. Prizadevamo si jih definirati kot goste Julijskih Alp. Za obiskovalce je to cenejše, kot če bi prispevke individualno plačevali. Kartice prav tako spodbujajo nagrajevanje posameznikov, ki uporabljajo javni prevoz. 

Nedolgo nazaj se je govorilo o uvedbi kvote za obisk Triglava, ki poleti velja za enega najbolj obleganih vrhov v Sloveniji. Tak pristop za zagotavljanje reda in varnosti v gorah po svetu poznajo v mnogih državah. Kako je s tem pri nas?

Glavni cilj je še vedno umik osebnih vozil iz osrednjega območja. Še nekaj desetletij nazaj sploh ni bilo samoumevno, da se do vznožja pripelješ z osebnim vozilom. Moral si se zelo potruditi, da si prišel do izhodišča.

Raziskava je pokazala, da je približno polovica vprašanih za uvedbo kvot, polovica pa proti. V obzir je treba vzeti tudi ponudbe planinskih koč in njihovega ogljičnega odtisa. 

Anketa, ki ste jo izvedli med obiskovalci, je pokazala da obiskovalci najbolj cenijo lepo pokrajino, mir in možnost uživanja v njej. Okolje je zato vse bolj obremenjeno. Kako je torej z onesnaženostjo na tem področju?

Triglavski narodni park | Avtor: arhiv: JZ TNP arhiv: JZ TNP
Stanje je zaskrbljujoče. Od leta 2018 redno jemljemo vzorce na devetih vodnih virih in na treh od njih je pogosto zaznana prisotnost indikatorjev fekalnega onesnaženja. V letošnjem letu bomo skušali ugotoviti vire onesnaženja na omenjenih treh vodotokih.

Imajo obiskovalci spoštljiv odnos do narave? Ste z etiko in upoštevanjem pravil obiskovalcev zadovoljni?

Odnos do smeti se je zelo spremenil, predvsem na slabše. Sprašujemo se, kako izobraziti in ohraniti klasičen pristop obiskovanja gora. En izmed načinov je opozarjanje obiskovalcev, naj hodijo po označenih poteh. Trudimo se zmanjšati hrup, kar je zaradi novodobne tehnologije (droni), pa tudi prometa, kar velik izziv. Letenje z droni znotraj TNP je sicer brez soglasja prepovedano. Hrup vznemirja živali, ki tam živijo. Pravo tako je pomembno, da sprehajalci dajo pse na povodce.

Koliko glob zaradi nespoštovanja pravil izdate letno? Ali zaleže že opozorilo?

Največji problem je parkiranje v naravnem okolju. Od 500 izrečenih glob jih je bilo takih 400. Temu sledi kampiranje v naravnem okolju, zlasti poleti. Obiskovalce najprej opozarjamo in obveščamo, sankcioniramo jih v skrajnih primerih. Veliko obiskovalcev ni seznanjenih s pravili, nekateri pa ta kršijo načrtno. Naravovarstveni-nadzorni organi zato skrbijo za upoštevanje pravil..

Grajsko kopališče Bled Popotnik Zaradi onesnaževanja sprejemajo ukrepe, v primeru neupoštevanja sledi globa!

Kako globoko je TNP zasidran v narodno zavest Slovencev?

Prepričana sem, da Slovenci narodni park cenimo in ga dojemamo kot nekaj izrednega. Imenovan je po Triglavu, ki je že več stoletij simbol slovenstva. V zvezi z ukrepi je sicer pogosto slišati kritični glas manjšine, da bodo zaradi teh prikrajšani. Večina se namreč z njimi strinja. V Sloveniji imamo zgolj en narodni park, za katerega je treba primerno poskrbeti.

Triglav | Avtor: Profimedia Profimedia

"Ime Triglav ni povsem pojasnjeno. Nastalo je bodisi zaradi značilne podobe gore z jugovzhodne strani bodisi kot spomin na najvišje božanstvo iz časa poganstva, ki je imelo sedež na njegovem vrhu,"

Javni zavod Triglavski narodni park

Z vidika turizma je vpliv TNP-ja ogromen. Je v ospredju res zgolj naravovarstveni vidik, ali tu in tam pretehta ekonomski? 

Trenutno smo v prehodni fazi. Seveda ogromen pritisk ustvarja interes po zaslužku. Vendar pa so čedalje bolj upoštevani tudi interesi lokalne skupnosti. Zakonske omejitve onemogočajo vdor megalomanskih investicij. 

mestno redarstvo Slovenija Popotnik Turistov je preveč, zato že za letošnje poletje napovedujejo velike spremembe

Zakon o Triglavskem narodnem parku je bil sprejet leta 2010. V njem je bilo opredeljeno, da bo država financirala do 80 odstotkov investicij v Park, kar se v praksi dolgo ni zgodilo. Kako je sedaj s tem? 

Veseli nas, da je 11. člen zakona, ki se nanaša na sofinanciranje parka, v zadnjih treh letih končno realiziran. Pred tem so bile občine glavni financerji, saj sredstev iz proračuna enostavno ni bilo na voljo. Danes govorimo o približno petih milijonih evrov letno, ki so razdeljeni med osem občin. Ta sredstva prebivalcem Triglavskega narodnega parka zagotavljajo po eni strani razvoj, po drugi strani pa nadstandardno življenje.

"Namen ustanavljanja narodnih parkov je ohraniti nekaj najbolj dragocenega, kar narod premore, za rodove, ki prihajajo," ste nekoč dejali. V kakem stanju bomo pustili TNP prihodnjim rodovom?

Z ustreznimi ukrepi in nadomestnimi rešitvami si prizadevamo ohraniti TNP čim bolj neokrnjen. Žal pa nimamo neposrednega vpliva na podnebne spremembe in s tem spremembe temperatur. Narava se intenzivno spreminja. Paziti moramo predvsem na varovanje živalskih in rastlinskih vrst, kot sta ptici divji petelin in belka. Poleg tega se manjša število smrek zaradi pospešenega pojava podlubnikov, zlasti v Bohinju.

Bohinjsko jezero | Avtor: Profimedia Profimedia

Prevečkrat pozabljamo, da imamo v Sloveniji veliko sreče z bogatim podzemnim vodnim svetom. Manj sreče imajo kraji na območju centralnih Alp, katerih zaloge temeljijo na ledenikih. Ker nimajo podzemnih vodnih rezervoarjev, je vprašanje zagotavljanja vode predvsem za večja mesta pod Alpami velik izziv.

Zavedati se moramo tudi, da je treba ljudem, ki tu živijo, omogočiti dostojen razvoj. Ta pa ne sme temeljiti zgolj na turizmu. V preteklosti jim je sicer turizem prinesel prosperiteto, vendar je pomembno ohraniti naravo čim bolj nedotaknjeno.

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 25
  • rd2dmk2 20:55 22.april 2023.

    torej en super moderen kanalizacijski kanal čez polje pri ljubljani se ne sme zgradit, ampak če po blejskem jezeru ščije miljon turistov vsako leto je pa ok. in to ne v betonski ror ampak direkt v jezero. pred desetimileti je ...prikaži veče bilo 50.000 turistov na leto , 2019 pa 500.000. kolk čez par let. 5 miljonov ?in vas je strah r migrantov. in večina turistov je slabših kot migranti.

  • indigokid 17:44 22.april 2023.

    celotno področje TNP bi morali seveda obvezno zapreti za vse ljudi; in temu nasprotujejo kvečjemu neki zaripli desničarski boomerji, ki so rojeni po 2. svetovni vojni in mislijo, da je vse njihovo, ker so pač odraščali v dobi ekonomskega razcveta, ...prikaži več za naravo pa jim je bilo od nekdaj malo mar

  • jakec1575 17:07 22.april 2023.

    Kaksen park je to, kjer lahko vsak jole ppride z avtom do jezera, lula notr, pere svoje presvicana majce iz mikrovlaken v naravno vrednoto. Slovenci smo seljaci v glavo in ne znamo in ne upamo to, kar je treba narediti ...prikaži več ze vsaj 20let. Postaviti pravila, omejiti dostop, uvesti rezervacijski sistem dostopa, povsem omejiti dolocene lokacije itd. Tnp se pozidava vsako leto. Samo se to, samo se uno. Slovenceljsko sprenevedanje. Namesto da bi vse skupaj inkubirali, je sds vlada uvedla celo sekanje in s

Sorodne novice