Popotnik
27412 ogledov

Pa to ni res! Tudi to ponuja Slovenija

Podzemlje Pece
1/2
Tomo Jeseničnik, arhiv: STO
Spustili smo se skoraj 700 metrov pod površje in spoznali …

Manj kot 30 let nazaj je tu stal najdlje delujoči rudnik svinca in cinka v Evropi, sedaj pa se je podzemlje Pece v občini Mežica spremenilo v pravi raj za avanturistične popotnike. Njegovi lastniki so po izboru Slovenske turistične organizacije pripravili petzvedznično doživetje, ki smo ga tokrat preizkusili tudi mi.

V skupini sedmih obiskovalcev smo bili edini slovensko govoreči, seveda poleg vodiča Matevža, ki nam je nekdanji ponos Jugoslavije razkazal do potankosti. Po njegovih besedah je doživetje raziskovanja podzemlje Pece s kajaki tudi sicer bolj priljubljeno med turisti. Številke govorijo 60:40 v prid tujim obiskovalcem.

Bled Slovenija Popotnik Potrjeno! Imamo enega izmed 25 najlepših krajev sveta

Po uvodnih besedah glede varnosti in primernega obnašanja v podzemlju smo se več kot 600 metrov pod zemljo odpravili z rudarskim vlakcem. Z njim so se več deset let nazaj vsakodnevno vozili rudarji in tam delali tudi po 16 ur in več. Izkušnja je na trenutke spominjala na vožnjo z vlakcem smrti v adrenalinskem parku. V miniaturnih vagonih, kjer smo težko stegnili noge in vrat, smo se po 3,5 kilometra dolgem rovu Glančnik do Unionskega vpadnika peljali v čisti temi. Saj veste, kaj v takih trenutkih dela domišljija. Tema in okrnjen vid ter prekomerno izpostavljenost zvočnim učinkom med vožnjo so povzročili občutek, da smo se peljali 100 kilometrov na uro. Ko smo po petnajstminutni adrenalinski vožnji prispeli na cilj, nam je vodič na presenečenje vseh dejal, da smo se peljali zgolj 10 kilometrov na uro.

Adrenalinska vožnja nas je ravno prav ogrela, še bolj pa so nas ogrele številne stopnice, ki smo jih morali prehoditi do baze, ki se nahaja v 11. obzorju. Če imamo v stavbah nadstropja, jih v rudniku imenujejo obzorja. Tam smo prejeli zaščitno opremo (škornje, hlače in neopren, nepotopljiv jopič in jamarsko čelado s svetilko). Ta nas je v rudniku, kjer je bilo 10 stopinj Celzija, lepo grela in poskrbela, da smo po skoraj tri urni vožnji s kajakom ostali suhi. Malo manj sreče s tem je imela ena izmed članic naše odprave, ki ja tisti dan praznovala rojstni dan. Za "darilo" je s strani našega vodiča Matevža prejela unikatno darilo: hudomušen sunek v vodo.

Ogled s kajakom, ki traja približno štiri ure, je mogoč v manjših skupinah do deset obiskovalcev in za otroke, stare vsaj 10 let oziroma visoke več kot 150 centimetrov. Cena doživetja stane 55 evrov.

Napetost je naraščala, saj je bil glavni del adrenalinske izkušnje za ovinkom (beri: za neskončnimi stopnicami). Temu je sledila krajša hoja po kristalno čisti vodi do kajakov. Kot zanimivost nam je vodič pojasnil, da je voda pitna in da jo sam vsakodnevno pije: "Pri ljudeh ne povzroča slabosti oziroma norosti. Sam sem bil nor že prej," je eno od številnih šal navrgel vodič Matevž.

Zaprtje rudnika ponudilo turistično doživetje

Pod goro Peco so svinčevo rudo kopali že Rimljani. Do leta 1994, ko so v mežiških rudnikih prenehali rudariti, so izkopali več kot 1000 kilometrov rovov. Pri tem so nakopali 19 milijonov rude, iz katere so pridobili milijon ton svinca in pol milijona tone cinka. Ker je cena svinčene in cinkove rude na trgu padla tako, da se rudarjenje ni več izplačalo, so se rudnik odločili zapreti. S tem so iz rudnika prenehali črpati tudi vodo, ki je zalila spodnje dele vodnega rova. Ta se danes po tem prosto izteka iz rudnika. Kdo bi si takrat mislil, da jim bo zaprtje ponudilo novo priložnost na turističnem področju. Voda je namreč po zaprtju zalila tudi velike odklope, ki so jih naredili rudarji, danes pa so ta videti kot čarobna podzemna jezera.

V času obratovanja je v rudniku delovalo 12 vodnih črpalk. Ko so ga zaprli, so jih izključili, in podtalnica je rove do 12. obzorja zalila v samo treh mesecih.

Podzemlje Pece | Avtor: Tomo Jeseničnik Tomo Jeseničnik

Za razliko od rudarjev, ki so pod površjem preživeli dobršen del življenja, so bili rovi nam manj poznani. Vodič je v smehu dejal, da se ga moramo držati, saj predstavlja našo vozovnico za izhod. Soloavanture smo raje odmislili. Kljub začetni strogosti in opozarjanju, naj se ne izgubimo, smo se šli skrivalnice. Na voljo smo imeli 45 minut, da smo "poiskali" vodiča. Ob tem smo prosto raziskovali zalite predore, ki delujejo kot velikanski labirinti. Večina rovov, ki so bili ponekod tako ozki, da smo se namesto z vesli raje porivali z rokami, se je končala brez izhoda. Možnost za tavanje je bila tako minimalna, sicer pa si tega ne bi niti želeli. Bivanje v čisti temi namreč ni nič kaj privlačno. To smo občutili, ko smo za nekaj trenutkov izklopili naglavne svetilke in jih preživeli v popolni tišini in temi. Za razliko od podzemnih jam, naravnega nastanka, v nekdanjem rudniku ne biva nobena živalska vrsta.

Učna pot Park Škocjanske jame Osupljivo Popotnik Z vlakom smo pobegnili v Škocjanske jame

Čeprav so rudarji rove poznali do potankosti, se je včasih zgodilo, da so se izgubili. Če so ostali brez svetlobe, jim ni preostalo drugega, kot da so na bližnji skali počakali na pomoč. Rudarje so na začetku in po koncu izmene v osrednjem delovišču Moring namreč morali prešteti. Če se številki rudarjev nista ujemali, so se ostali morali vrniti po "izgubljence". Te so zaradi mučnega čakanja v smrtni tišini pogosto poročali o nenavadnih zvokih premikanja. Tako je nastala zgodba o Perkmandelcu, ki pa ni bilo čisto nič drugega kot zvok bitja src izgubljenih rudarjev.

Dandanes so klicalno sobo na Moringu spremenili v manjšo koncertno dvorano. Vsako leto tu priredijo ekskluzivne božične koncerte za omejeno število ljudi, na katerih so se zvrstila že številna znana imena slovenske glasbene scene.

Naše popotovanje po opuščenih jamskih deloviščih po vodi smo sklenili z vrhuncem; vožnjo čez manjši slap. Sledilo je nadaljevanje skoraj štiriurne dogodivščine. Potem ko smo kajake pustili globoko v podzemlju, smo se peš odpravili po neštetih stopnicah. Ogledali smo nekdaj delujoče rove, kjer se po stenah še vedno vidne črne saje. Te je povzročil dizelski vlakec, ki je včasih tod vozil v eno smer.

Podzemlje Pece | Avtor: Tomo Jeseničnik Tomo Jeseničnik
Prav tako smo opazili svetlikanje svinčene rude. Na koncu smo si privoščili zasluženo knapovsko malico. Prijetno utrujeni smo se z jamskim vlakcem odpeljali na površje. Tam si je moč ogledati muzejsko zbirko in reprodukcijo rudarskega stanovanja. Poleg tega je na voljo bogata zbirka mineralov, ki so bili najdeni na območju Geoparka Karavanke.

Komentarjev 6
  • rd2dmk2 09:59 09.april 2023.

    voda je kristalno čista in pitna.. me res zanima kam gredo vsi tisti turisti in vsi tisti nastopajoči -- scat.

  • Boschtjan Zupanchich 07:58 09.april 2023.

    Slepi ljudje, ne bluzite tam doli pod zemljo preveč, ker vas bodo samo zli duhovi napadli, in boste nato prekmalu Propadli !!! ! !!! Kot da ni kakih Boljših Poti na tem Stvarnikovem planetu !!! ! !!! Bedaki slepi butasti ...prikaži več zlobni !!! ! !!! Life is Better !!! ! !!!

Sorodne novice