Če je trenutna letalska povezanost pri nas izjemno slaba in je od evropskih držav slabša zgolj še v Belorusiji, je slika povsem drugačna na Hrvaškem. Najbolj znane letalske družbe na svetu in največji nizkocenovni prevozniki potnike varno pripeljejo v kar devet hrvaških mednarodnih letališč, razporejenih po obali (Split, Dubrovnik, Pulj, Reka, Zadar), notranjosti (Zagreb, Osijek) in otokih (Mali Lošinj in Brač). Hrvaški mediji poročajo o rekordni letalski sezoni, saj so hrvaška letališča v juniju sprejela skoraj 1,5 milijona potnikov, kar je 15,4 odstotka več kot junija lani. V prvi polovici leta pa so skupno naštela 4,1 milijona potnikov, kar je 24,4 odstotka več.
Dosedanji promet na hrvaških letališčih kaže, da se je letalska industrija zelo približala številkam iz rekordnega leta 2019. Letošnjega julija je letališče v Splitu preseglo celo rekord in je v enem mesecu prvič preseglo 744.720 potnikov, piše Večernji list. Drugo največje hrvaško letališče je poleg rekordnega povečanja števila potnikov v enem mesecu v prvih sedmih mesecih letos zabeležilo 1,81 milijona potnikov, kar je sicer okoli 10 tisoč manj kot v rekordnem obdobju leta 2019.
Z dobrimi številkami se lahko pohvali njihovo največje letališče Franja Tuđmana v Zagrebu, ki je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta preseglo dva milijona potnikov. Omenjeno letališče je izjemno priljubljeno tudi med številnimi Slovenci, o čemer smo na Žurnal24 že pisali.
"Povečanje prometa opažamo tudi po vstopu Hrvaške v schengensko območje od začetka letošnjega leta. Pričakujemo, da bo ta številka leta 2023 presegla 200.000," so nam takrat dejali na letališču v Zagrebu. Obenem so napovedali novo avtobusno linijo iz Ljubljane do letališča v Zagrebu, s čimer bi se število slovenskih potnikov povečalo.
Na dobri poti, da se približa predpandemičnim številkam, je tudi dubrovniško letališče. V prvih sedmih mesecih je letališče sprejelo 1,31 milijona potnikov, medtem ko je leta 2019 v istem obdobju oskrbelo 1,57 milijona potnikov.
Zelo dobro kaže letališču v Zadru, ki je imelo prejšnji mesec 286.383 potnikov. Število se je tako skoraj podvojilo v primerjavi z julijem 2019, ko je bilo 145.406 potnikov. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je zadrsko letališče zabeležilo 651.871 potnikov, kar je bistveno več kot v enakem obdobju leta 2019, ko jih je bilo 441.104.
Številkam iz rekordnega leta 2019 se prav tako približuje letališče na Reki, preko katerega je prejšnji mesec potovalo 37.300 potnikov, julija 2019 pa 41.718. V obdobju od januarja do julija letos je skozi ZL Reka potovalo 87.855 potnikov, v letu 2019 pa 103.921 potnikov.
Letos je 'zatajilo' predvsem letališče v Puli, ki je julija zabeležilo 109.264 potnikov, medtem ko jih je v istem mesecu leta 2019 186.159.
Skupaj je tako v prvih sedmih mesecih prek sedmih hrvaških letališč potovalo 6,3 milijona potnikov, kar je približno 300 manj kot v predpandemičnem letu 2019, sklene Večernji list. Hrvaška letališča naj bi po zadnjih podatkih za leto 2022 imela 34,4 milijona evrov skupnega dobička, v letu 2019 pa je neto znesek znašal 30,2 milijona evrov.
Kako kaže Brniku?
Čeprav skupno promet glede na predkoronsko obdobje na brniškem letališču še zaostaja, je na nekaterih povezavah število potnikov že preseglo tisto iz leta 2019, in sicer na letih v Istanbul, Pariz, Beograd in Varšavo, so maja zapisali pri Ljubljana Airport. In dodali: "Pričakovati je, da bo ob vse pogostejših letih na raven iz 2019 kmalu popolnoma okrevalo tudi število potnikov v Bruselj, Zürich in Frankfurt."
V aprilu je prek Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana potovalo več kot 95.000 potnikov, kar je dobrih 36 odstotkov več kot lani v tem mesecu. V obdobju od januarja do aprila 2023 je bila zabeležena 51-odstotna rast števila potnikov glede na primerljivo obdobje lani. Pričakovati je nadaljevanje rasti prometa, v maju bo število potnikov po ocenah preseglo 100.000.
Ker je mreža poletov z ljubljanskega letališča v poletnem voznem redu 2023 okrepljena – 18 prevoznikov ponuja povezave na 22 destinacij, v vrhuncu sezone pa je na voljo več kot 130 letov na teden, je v tem času za pričakovati še višje številke.
dezurni@styria-media.si
Hrvati se znajo ukvarjati s tem, Slovenci bi pa kljub rednim dokapitalizacijam letalske družbe Adria v preteklosti ustanavljali novo lastno letalsko družbo. Mar ne bi bilo bolj enostavno, da bi z ugodnimi pogoji privabljali več tujih letalskih družb v Slovenijo.… ...prikaži več Verjetno že imajo izbranega kriznega menagerja, ki ga bodo čez čas bogato plačali, da bo spet spravljal letalsko družbo iz težav, v katerih se bo znašla. čez deset, petnajst let bodo pa spet prodajali letalsko družbo. SLO zgodba o uspehu
a dej tud oni nabijo sto na uro. Že par vikendov smo bili v Stella Marisu in Umagu. Praktično prazno, niti polovica kapacitet, ki smo jih bili vajeni 10-15 let nazaj, ko smo redno hodili tja. Lokali in restavracije sploh,… ...prikaži več da ne komentiram. Kelnerji od dolgčasa stojijo spredaj in opazujejo okolico. Tako da pustite vi njihove podatke.
primerjate neprimerljivo...Hrvaška brez morja in turizma dobesdno crkne v enem letu in je povsem logično da investirajo vse kar imajo v ta segment in jasno da imajo take cifre...primerjate Hrvaško z Grčijo al pa Španijo, če že...mi smo popolnoma druga zgodba.