Če se je kopalna sezona na morju začela že s 1. junijem, se bo ta na celinskih vodah začela jutri. Praviloma traja do konca avgusta, medtem ko se na morju razpotegne na september. Vroče vreme, ki je te dni zajelo celotno Slovenijo, je veliko celinskih voda spremenilo v prijetna naravna kopališča.
Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) imamo pri nas določenih kar 48 kopalnih voda. Med te se prištevajo vsi odseki na rekah, jezerih in morju, kjer se ljudje že tradicionalno kopajo v večjem številu in so izpolnili za to določen kriterij.
V Sloveniji je odličnih kar 87,2 odstotka vseh kopalnih voda
Na ARSO so zadovoljni, da se "v Sloveniji lahko pohvalimo z dobro mikrobiološko kakovostjo kopalnih voda kot tudi z rednim izvajanjem monitoringa. Vse naše kopalne vode so že vrsto let redno pod nadzorom, kar pa za leto 2018 ne velja za Češko, Slovaško, Švedsko, pa tudi Hrvaško Z vidika kakovosti so kopalne ustrezne kakovosti, slabih pri nas ne beležimo."
V lanskem letu so meritve pokazale, da je v Sloveniji odličnih kar 87,2 odstotka vseh kopalnih voda, dobrih je 10,4 odstotka in zadostnih 2,1 odstotka. Glede na kakovost kopalnih voda na morju se med državami znotraj Evropske unije (EU) nahajamo v samem vrhu, saj so čisto vse kopalne vode (100 %) tam že vrsto let odlične. Sledita nam Ciper (99,1%) in Malta (98, 9%).
V kakovostno slovensko morje lahko skočite že ta vikend in se izognite vročinskemu valu, ki bo zajel Slovenijo. Temperatura morja bo v primerjavi s prejšnjim vikendom še za eno stopinjo višja (25 stopinj Celzija).
V Bohinjsko jezero le pogumni
Glede na preteklo leto se je pri nas stanje izboljšalo predvsem na Kolpi in Krki. V primerjavi s preteklim vikendom pa se je "izboljšala" tudi njuna temperatura. Kolpa ima v Metliki že toplih 18 stopinj Celzija, medtem pa ima Krka na Podbočju že 18.7 stopinj Celzija. Še nekoliko več pa so namerili v Blejskem jezeru, ki se je segrelo na 22 stopinj Celzija in tako ne zaostaja veliko za morjem. Medtem pa je jezero ledeniškega nastanka – Bohinjsko jezero trenutno primerno le za najpogumnejše, saj njegova temperatura znaša 15 stopinj Celzija.
Čeprav so naše vode v primerjavi z ostalimi članicami EU po kakovosti površinskih voda primerljive, to ne pomeni, da se stanja ne da izboljšati. "V zadnjem času se dograjuje kanalizacijski sistem, ki bo s časoma doprinesel tudi k izboljšanju stanja. So pa še vedno nekateri zadrževalniki močno obremenjeni s hranili, na primer Ledavsko, Perniško, Gajševsko jezero, kar lahko posledično povzroča tudi cvetenje zdravju škodljivih alg," pravijo na ARSO.
Čeprav ne omenjena jezera niso namenjena kopanju, nekaterih kopalcev to ne ustavi. Na ARSO priporočajo, da se v primeru bistveno zmanjšane prosojnosti vode ali formaciji "smetane" (angl. scum ) na gladini vode taka voda za kopanje ne uporablja.
"Treba se je zavedati tudi moči vode in ne samo kakovosti."
Posebej pri kopanju otrok nobena previdnost ne bo odveč. "Treba se je zavedati tudi moči vode in ne samo kakovosti. Ne samo za otroke, tudi za nas odrasle velja, da voda, ki ustreza kriterijem za kopanje, nikakor ni primerna za pitje ali pripravo hrane. Po kopanju se priporoča tudi tuširanje," so jasni in dodajajo, da se ljudje morajo zavedati, da se kopajo na lastno odgovornost. Predvsem kopanje na neurejenih kopališčih predstavlja tveganje za utopitev, saj tovrstna kopališča nimajo organiziranih služb za reševanje iz vode, niti upravljavcev, vprašljiva pa je tudi kakovost vode.
Mesto kopanja moramo izbrati preudarno. Kopati se ne gremo tja, kjer je to prepovedano, na kar nas opozarjajo znaki za prepoved. S tem se izognemo morebitnim poškodbam in utopitvam. Ohladitve si recimo ne poiščemo v gramoznicah, vodnih zbiralnikih, v marinah in pristaniščih, na deročih mestih in v bližini pregrad hidro elektrarn. Z vidika kakovosti pa se izogibamo kopanju v bližini komunalnih ali industrijskih izpustov in v vodah, kjer je zmanjšana prosojnost. Številne napotke za varno kopanje lahko najdete tudi na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Da bomo ustrezne vode prepustili tudi našim zanamcem, se moramo do voda spoštljivo obnašati
Da bomo ustrezne vode prepustili tudi našim zanamcem, se moramo do voda spoštljivo obnašati. Kopalci lahko z vnosom substanc ki so prisotne v nekaterih UV filtrih zaščitnih sredstev za sončenje, vplivajo na kemijsko stanje voda. Prav tako kopalci s svojimi izločki v vodo vnašajo hranila, ki lahko, predvsem v stoječih vodah, spodbujajo razrast planktonskih alg in cianobkterij.
V vodo ne smemo odmetavati odpadkov in ne krmimo vodnih ptic, saj povečana populacije z izločki občutneje onesnažuje vodo. V njihovih iztrebkih so lahko prisotni tudi paraziti, ki pri človeku izzovejo alergično reakcijo. V jezerih se pojavlja t. i. jezerska srbečica.
V obeh naravni jezerih – Blejskem in Bohinjskem velja pravilo, da tja sodi le športni ribolov, ki ne vključuje privabljanja s posebnimi vabami "bojliji". Te vabe namreč povečujejo vsebnost hranil, ki vplivajo na razgradne in prehrambene procese v jezeru.
Tam, kjer je dovoljeno kopanje tudi psom, kot tudi na vseh priobalnih zemljiščih, morajo lastniki poskrbeti za odstranjevanje njihovih iztrebkov.
