Če ste se zadnji mesec mudili v Savinjski regiji, ste verjetno naleteli na prizore umazanih cest, brnenje raznovrstnih strojev in zaposlene prebivalce. Razlog se ne skriva v reki Savinji, ki je v začetku avgusta pustošila v tamkajšnji regiji, temveč v kulturni rastlini, s katero so Savinjčani tesno povezani že več 140 let. Z njim naj bi se še vedno ukvarjalo približno dvesto posameznikov.
Navezanost na rastlino opazimo nemudoma, ko se rokujemo, saj njena ušesa krasijo zeleni uhani, ki so v obliki hmelja. Okoli vratu ji visi tudi hmeljna verižica. Pravi, da je za to kriva manjša vraževernost, saj si želi, da bi bila sezona uspešna. Letošnja jim je načela kar nekaj živcev; hmeljišča je sprva prizadela zgodnja toča, potem neurja, nato jih je zalila še ogromna količina vode.
Prav tako je hmelj lahko gostitelj mnogih bolezni in škodljivcev, ki se pojavljajo od spomladi, ko rastlina vznika, do jeseni v času spravila pridelka, in imajo velik vpliv na količino in kakovost pridelanega hmelja. Martina vraževernost se je očitno izplačala, saj na hmeljiščih letos niso utrpeli večje škode oziroma bolezni. Kak vpliv bodo poplave oziroma mulj imeli na prihodnje letine in če se odražajo v slabši kakovosti zemlje, sogovornica težko oceni. Kljub vsem dejavnikom je z letošnjo letino zadovoljna.
Glavnino pridelka, ki so ga do takrat uspeli nabrati in posušiti, so skladiščili v hladilnici na – 6 °C, saj se na tej temperaturi ohranja maksimalna kvaliteta hmelja.
Ob našem obisku so na kmetiji zaključevali z obiranjem v javnosti najbolj poznane sorte aurora, ki je zasajena na približno 60 odstotkih hmeljskih površin pri nas. S hmeljem zasejanih površin v Sloveniji je sicer skupno 1650 hektarjev. Po pridelavi hmelja je Slovenija četrta v Evropi in šesta na svetu. Hmelj (Humulus lupulus) pridelujemo v Spodnji Savinjski dolini, na Ptujskem polju, Koroškem in v Dravski dolini, na obrečnih in evtričnih rjavih tleh, ki so globoka do zelo plitvo peščena. Specifična kombinacija predalpske klime in tal omogoča proizvodnjo aromatičnih sort hmelja s svetovnim slovesom.
Z obiranjem hmeljarji začnejo, ko je hmelj tehnološko zrel. To je takrat, ko storžki vsebujejo najvišjo vsebnost alfa-kislin, značilno za posamezno sorto, dosežejo maksimalno velikost in maksimalno maso, tipično strukturo eteričnih olj in je zagotovljeno kakovostno strojno obiranje. Letošnjo sezono so hmeljarji zaključili 17. septembra v Braslovčah s Tradicionalnim dnem hmeljarjev. Ta bi se letos moral odviti že 13. avgusta, a so jim uničujoče poplave, ki so razdejale Savinjsko, načrte prekrižale.
Včasih roke, danes najsodobnejša mehanizacija
Te dni so stroji na kmetiji Rojnik brneli od jutra do večera. Bili so tako glasni, da smo intervju raje izvedli pri bližnji hiši, ki je bila, kot se za te kraje spodobi, v zeleni barvi. A za stroje so hvaležni, saj jim je mehanizacija delo precej olajšala in pohitrila. Če so v preteklosti ženske morale vsak plod posebej obirati z rokami, to namesto njih zdaj opravijo stroji. Pri tem jim vsako leto na pomoč priskočijo tudi romunski delavci, ki so v času sezone nastanjeni pri njih.
Hmelj so že v preteklosti obirale socialno ogrožene skupine prebivalstva gospodarsko manj razvitih območij, zlasti ženske, mladostniki in starejši otroci. Torej vsi, ki so si v domačem okolju težko prislužili lasten denar. Zato je bilo obiranje hmelja desetletja ena najbolj privlačnih sezonskih del, ki je v dolino privabila med 30 do 40 tisoč ljudi, različnih navad, govoric in videza.
"Dajte, poduhajte ga! Mmm, kako diši, kajne? Enostavno ne moreš neimeti rad te rastline. A spomnim se, ko sem prvič prišla na kmetijo in sta me tašča ter tast želela preizkusiti, kakšna delavka sem, da mi je bilo zaradi njegovega intenzivnega vonja izjemno slabo. Kasneje sem izvedela, da je bilo to zato, ker sem bila že noseča," se svojih začetkov spoznavanja s to kulturno rastlina spominja gospodarica kmetije, ki je leta 2007 prejela laskavi naziv "Mlada kmetica 2007".
Pri delu se ji je pridružila nagajiva psička Rubi in z usti začela vleči veje hmelja. Sledila nam je ves čas obiska delavnice in pokazala, za kako pridno in vdano čuvajko gre.
Na kmetiji Rojnik imajo od leta 2007 najsodobnejši obiralni stroj, sušilnico hmelja in celotno pakirno linijo v tem delu Evrope. Ker mora imeti hmelj na embalaži prilepljen certifikat, so pred nekaj leti odprli tudi certificirni center, kjer ves pridelek tudi certificirajo.
Rojnikovi se s hmeljarstvom ukvarjajo že stodvajset let. Na skoraj 90 hektarjev veliki kmetiji so se, ko so zaključili z živinorejo, specializirali za hmeljarstvo. Hmelj pridelujejo na 49 hektarjih, po večini zasajenih s tradicionalnimi sortami, kot sta Aurora in Bobek, ter z novejšimi, za Craft pivovarje zanimivimi in uporabnimi sortami, kot so Styrian golding, Styrian Wolf, Styrian Dragon, Styrian Fox ...
Od dela obiralne hale, kjer poteka obiranje hmelja, kjer stroj loči hmeljne storžke od rastline, ki predstavljajo edini uporaben del te trajnice, se odpravimo do sušilnice. Ko odpremo vrata v nas udari intenzivna aroma hmelja. "Razmišljali smo, da bi začeli izvajati aromaterapijo, saj je hmelj znanstveno dokazano pomirja, sprošča krče, pospešuje prebavo in pomaga pri motnjah spanja. Hmelj so že od srednjega veka uporabljali v medicinske namene. Najpogosteje so uporabljali njegove pomirjevalne učinke in ugoden vpliv pri motnjah spanja. Tako je bil pogosto uporabljen pri raznih nervozah, občutkih strahu in razdraženosti," razlaga sogovornica, ko se nahajamo v sušilnici. Ta je narejena v etažah etažah in vse poteka mehansko. Ko se hmelj dovolj posuši, se spusti na spodnjo etažo.
Če so včasih tu lahko hodili delavci, danes to ni več mogoče, saj so postavili ograjo. To so storili iz varnostnih razlogov, saj obstaja nevarnost padca v suhi hmelj, kar se lahko konča z zadušitvijo.
Ko je vsebnost vlage v hmelju na ustrezni ravni, sledita pakiranje in skladiščenje, ki sta dandanes precej poenostavljena. Kot lahko vidimo na spodnji fotografiji, si delavca lahko pomagati s stroji. A človeško znanje je tisto, ki ga noben stroj ne more nadomestiti, sklene Marta in nam prijazno natoči kozarec njihovega pridelka.
Vsi ljubitelji piva lahko na svoj račun pridejo tudi pri bližnji Fontani piv Zeleno zlato v Žalcu, kjer lahko okusijo lokalne pivske varke. Fontana je poklon hmeljarski dediščini Spodnje Savinjske doline in Žalca, ki velja za središče hmeljarstva v naši državi.
stasa.pust@styria-media.si
