Zaradi zavedanja številnih negativnih posledic hitrega, nenačrtnega in nepremišljenega razvoja turizma se vse bolj nakazuje težnja po manjšem obremenjevanju okolja, po tako imenovanem trajnostnem, sonaravnem oziroma zelenem turizmu. Zanj si prizadevajo tudi pri ekološkem posestvu Trnulja, ki se nahaja v samem zelenem središču Ljubljane, sredi neskončnih mozaikov travnikov, njiv in kanalov, kjer se zelene površine stikajo z nebom in Ljubljanico – na Ljubljanskem barju.
Negativne posledice mačehovskega odnosa do našega planeta opažamo že desetletja, napovedi okoljevarstvenikov za naslednje generacije so vse bolj črne. Če ne spremenimo svojih navad in če ne začnemo takoj, ne bomo uspeli ustaviti katastrofalnih sprememb na našem planetu. K temu lahko pripomore vsako podjetje, vsaka občina, vsaka družina, vsak posameznik … Zato je naša nova misija na Žurnalovi rubriki Glas generacije: “Zmanjšaj svoj ogljični odtis”, kjer bomo glasno ozaveščali o problematiki, spregovorili z zanimivimi sogovorniki in tudi tako poskrbeli za generacije, ki pridejo za nami.
Že ob prihodu na posestvo vidimo razstavljene pilote, ki na tem področju predstavljajo pomemben podporni sistem pri gradnji, predvsem so v ospredju tudi manjši detajli, kot so glineni umivalniki v restavraciji s prav posebnimi vzorci, narejeni po naročilu, prav tako glineni lestenci in pribor za kavo v taki barvi gline, kot je značilna za to območje. Vse to izkazuje poklon preteklosti in omogoča, da lahko obiskovalec za čas bivanja dobi vpogled, kako je izgledalo življenje tu pred več tisoč leti, ko so območje poseljevali koliščarji. Na steni v restavraciji nas prav tako pričaka prototip kolesa z osjo, ki so ga 10 kilometrov stran našli arheologi in nakazuje naprednost civilizacije, ki je tu živela 5200 let nazaj.
Na preteklost so se navezovali tudi pri gradnji petih apartmajev, ki so narejeni iz pretežno slovenskih naravnih materialov in združujejo dve zgodovinski obdobji; čas koliščarjev in vzor najstarejše hiše s tega območja, ki je bila do njenega nedavnega podrtja smatrana kot spomenik državnega pomena. Apartmajski kompleks tako združuje tri stile; osnovnega, ki temelji na uporabi lesa, malo starejšega, za katerega je značilna uporaba opeke, ki je bila kot cenovno ugoden material pogosto uporabljena pri gradnji, ko si ljudje niso mogli privoščiti fasade, le tiste malo bogatejše kmetije so si lahko privoščile tudi t. i. zapucane fasade, za katere so značilni polkrožni zaključki.
Čeprav je v Sloveniji vse več trajnostnih ponudnikov, ki si prizadevajo za zeleni turizem, po mnenju sogovornice na tem področju zaostajamo za tujino, posebej Avstrijo, ki je na tem področju storila že veliko. Meni, da veliko ponudnikov uporablja pojem trajnost, čeprav niti točno ne vedo, kaj to je oziroma naziv bio izkorišča. "Trajnost delim na tri področja; okoljevarstvo, kamor spada tudi kmetijstvo, drugi je gospodarski del in tretji socialni vidik. Vse tri vidike trajnosti je treba vzeti v obzir, če želimo, da se celotna slika trajnosti sestavi in da bo to nekoč res prispevala k temu, da bo svet ostal še za bodoče generacije. Če se tega ne bomo zavedali, bomo v parih letih zaključili. Zemlja se bo enostavno izčrpala, če mi zanjo ne bomo pravilno skrbeli," razlaga in omeni, da se je pri nas na tem področju v zadnjih letih storilo veliko, a še vseeno ne v tolikšni meri, kot bi se lahko.
Opaža, da je zavest in poznavanje trajnostnega načina življenja v tujini bolj razvita, a se tudi pri nas premika na bolje: "Pri nas so v 98% primerov tuji gosti, tisti Slovenci, ki pa pridejo, so navdušeni. To je pravi balzam na našo utrujeno dušo, saj se trudimo in morda desetkrat dobimo po glavi, ko nas nato obiščeta dva, ki jim to tako veliko pomeni in nam data elan za dobro delo tudi v bodoče."
Veseli jo, da večina gostov njihovo prizadevanje sprejme z zanimanjem in so tudi sami veliki pristaši trajnostnega načina življenja. Nekateri v Slovenijo tudi pridejo z vlakom oziroma avtobusom. "Tu je cel kup detajlov, ki jih je treba prilagoditi potrebam gostom. Naloga nas ponudnikov je torej ugotoviti, kaj si gost sploh želi in mu predstaviti najbolj optimalno verzijo," omeni sogovornica, ki na tem mestu izpostavi še eno slabo stran epidemije: "Zaradi korone osebnega stika ni bilo, zato smo gostom tudi težje predajali koristne informacije. Srčno si želim, da se to obdobje ne ponovi, saj turizem konec koncev smo ljudje."