Planinska zveza Slovenije (PZS) še vedno poziva vse ljubitelje gora, naj se v trenutnih razmerah odpovejo aktivnostim v gorah in se ne izpostavljajo nepotrebnim tveganjem ter še dodatno obremenjujejo gorskih reševalcev in medicinskega osebja.
Na manj obiskane poti v okolici
Vse obiskovalce gorskega sveta v Planinski zvezi Slovenije znova pozivajo, da ukrepe spoštujejo ter si za rekreacijo izbirajo lažje in manj obiskane poti v svoji okolici, ob srečanju z drugimi ljudmi pa upoštevajo varnostno razdaljo, "Poleg tega jim bodo domačini hvaležni, če se ne bodo zadrževali na izhodiščih za planinske poti, parkiriščih in igriščih."
Planinska zveza Slovenije je vzpostavila posebno spletno stran koronavirus.pzs.si, na kateri ažurno objavlja ukrepe in priporočila. "Z vso resnostjo moramo postaviti osebne cilje na stran in se držati omejitev gibanja, saj lahko le z odgovornim ravnanjem pripomoremo z zajezitvi širjenja epidemije in zmanjšamo tveganje za nesreče," poudarja generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko in opozarja, naj spremljajo javne objave, saj se bo gibanje po vsej verjetnosti v prihodnjih dneh še bolj omejilo.
"Poleg tega obiskovalce gorskega sveta in nasploh narave prosimo, naj ob odgovornem ravnanju drug do drugega ne pozabijo na odgovoren odnos do narave in smeti ne puščajo pri zaprtih planinskih kočah ali na izhodiščih planinskih poti, ampak jih odnesejo domov in tam odložijo v ustrezne zabojnike."
Matej Planko
Planinske koče so že prejšnji teden do nadaljnjega zaprle svoja vrata, zato naj se obiskovalci pri njih ne zadržujejo v skupinah, tam ne posedajo na klopcah in otroci naj ne plezajo po igralih. Prav tako so zaprti plezalni centri in telovadnice, planinska zveza pa je ta teden pozvala tudi planinska društva, odseke in druge skrbnike plezališč, ki tega še niso storili, da začasno zaprejo naravna plezališča in tako pomagajo pri zajezitvi epidemije in tveganju nesreč: "Je pa na družbenih omrežjih še vedno zaslediti veliko objav o individualnih zahtevnih vzponih oz. vzponih v manjših skupinah ter ignoriranje priporočil in pozivov pristojnih."
"Družbena omrežja so še vedno polna aktualnih fotografij iz gora, na katerih se turno smuča, gorsko kolesari, pleza ... Gorski reševalci smo v prejšnjem tednu pozvali javnost, da se za čas izredne situacije odpove vsem dejavnostim v gorskem svetu, kamor sodi tudi plezanje v plezališčih, ker je s tem povezano tveganje za poškodbe, poleg tega pa so jasna navodila, da v primeru poškodbe v gorah in suma na okuženost s covidom-19 posadka helikopterja ne bo odobrila prevoza, gorski reševalci pa moramo v tem primeru postopati po posebnih predpisanih metodah, s čimer se podaljšata intervencijski čas do ponesrečenca in sam sistem reševanja, prav tako se moramo zavedati, da zdravstveni domovi obratujejo v posebnih pogojih," opozarja strokovni sodelavec PZS in inštruktor gorskega reševanja Matjaž Šerkezi.
"Težko razumem, da posamezniki tega ne razumejo, še težje pa, da nekateri toliko intenzivneje objavljajo na družbenih omrežjih, kaj počnejo, kje so bili - od plezanja v plezališčih, vzpona na Triglav, Raduho in še ne vem, kam. To razumem kot spodbujanje množic k neodgovornosti in nepotrebnemu izpostavljanju ne le sebe, ampak predvsem tistih, ki bodo morali v primeru nesreče poskrbeti zanje, torej gorskih reševalcev, medicinskega osebja, gasilcev ..."
Matjaž Šerkezi
Nasveti PZS za branje
Namesto da še dodatno obremenjujejo gorske reševalce, lahko ljubitelji gora po nasvetu PZS preberejo kakšno zgodbo o reševanju - Vladimir Habjan v zbirki kratkih zgodb Čez rob opisuje zahtevne, nevarne in težavne razmere, v katerih pogosto delujejo ti prostovoljci.
Mladi planinci lahko osvežijo ali nagradijo svoje znanje ob nalogah iz Planinskega zabavnika in Planinskega zabavnika 2, v katerem jih Urška Stritar, Karmen Usar, Natalija Marovt, Mojca Stritar Kučuk in Emil Pevec uvajajo v gorski svet.
Planinski vestnik, najstarejša še izhajajoča slovenska revija, je v 125 letih preživel vse viharje in poročal o marsičem lepem in bridkem, zato mu lahko zaupamo tudi danes. Ko moramo ostati doma, bodo za kratkočasenje dobrodošle legendarne zgodbe Rada Kočevarja v knjigi Tista lepa leta in Joža Miheliča v knjigi Vprašaj goro, najmlajše bo v gore popeljala Pravljičarija pod Triglavom Kristine Menih. V spletni knjižnici S knjigo v gore je najti tudi nekaj povezav do gorniških filmov, npr. o Aljaževem stolpu, alpinističnem vzponu na Latok 1 ali himalajskih vrhovih Slovenk, ter do virtualne razstave Korajža je ženskega spola Slovenskega planinskega muzeja.
PZS vsak dan doda kakšno brezplačno knjižno ali videovsebino oz. članek iz Planinskega vestnika.
Knjige Planinske založbe PZS je najti tudi v e-knjižnici in e-knjigarni Biblos: Velikani Himalaje (Viki Grošelj), Čez rob (Vladimir Habjan), Ljudje v gorah (Dušan Škodič) ter kot novosti še naslove Vprašaj goro (Joža Mihelič), Tista lepa leta (Rado Kočevar in Mojca Volkar Trobevšek), Plezalna tehnika (Marjan Keršič - Belač), Pravljičarija pod Triglavom (Kristina Menih) ter Pravljica o gamsku Viliju in gorskih rožicah (Stanka Klakočer).
anja.scuka@zurnal24.si