Slovenci smo v Dalmaciji znani po tem, da na dopustu ne moremo biti niti pet minut pri miru. Zato ne preseneča, da smo glavni gostje na novem, prav posebnem načinu preživljanja dopusta ob morju oziroma na njem. Ta je med slovensimi dopustniki trenutno pravi hit. Beseda teče o kolesarskemu križarjenju, ki nam ga je podrobneje predstavila Nina Simić, butična načrtovalka potovanj in specialistka za križarjenje po Jadranu.
Kako tak dopust sploh izgleda?
"Poleg večurnega kolesarjenja po zanimivih poteh je zelo pomemben tudi preostali čas na ladji in na kopnem. Prav tako obiščemo nacionalne parke in manjša ter večja mesta, kjer se gostje lahko zabavajo. Če je morje že dovolj toplo, se ustavimo tudi za kopanje. Ob večerih se gostje radi podružijo, spijejo kakšno pivo, občasno tudi kaj zapojejo. Na tovrstnih turah je namreč veliko domačih gostov. Seveda pa si lahko vzamejo tudi kakšen dan pavze zgolj za kopanje, branje knjige v senci ali druženje na palubi ter počivanje," razloži Simić.
Na takem dopustu se v povprečju prekolesari med 20 do 25 kilometri dnevno, kar lahko nanese tudi 170 kilometrov tedensko. Za nekatere se to morda sliši veliko, za druge morda premalo. Sogovornica pojasni, da je traso vselej možno prilagoditi: "Tisti najaktivnejši, ki se običajno združujejo v društvih ali prijateljskih skupinah in prekolesarijo ogromno število kilometrov ter opravijo večje višinske razlike skoraj vsak dan, se pogosto odločijo za samostojen najem ladje. To jim omogoča, da program prilagodijo svojim zmožnostim in željam."
Starost ni ovira
Največ povpraševanja za kolesarska križarjenja prejme od ljudi, ki so večinoma že v zrelih letih – nekje od 40. do 50. leta starosti dalje: "Srečamo pa tudi 85 in več letnike, tako da starost ne sme biti izgovor. Pogosto se za to odločajo pari. Prizadevam si spodbuditi tudi več samskih ali takih, ki nimajo družbe, da se nam pridružijo. Običajno so kabine vsaj dvoposteljne in je zato za eno osebo treba doplačati dodatek."
Pripetljajev je veliko
Na križarjenjih se dogaja marsikaj, o čemer bi posadke lahko v nedogled pripovedovale zabavne zgodbe. Ljudje so namreč prepričani, da je na morju dovoljeno marsikaj in se na teh dopustih zelo sprostijo, včasih celo preveč, v smehu pove Simić.
"Kolesarska križarjenja so običajno aktualna maja, junija in potem šele septembra ter oktobra. Vmes jih zaradi vročine ne organizirajo. Predsezonske cene so veliko nižje kot jesenske, ker je takrat tudi povpraševanja več. Tedenski aranžmaji s polpenzionom so na voljo od slabih 500 evrov dalje. Ladje so večinoma lesene, vendar imajo kabine lastne kopalnice," pove Simić. Doda, da obstajajo tudi nekoliko dražje različice, kjer pa je tudi udobja več. Seveda v ceno ne smemo pozabiti vključiti prevoza do luke, morebitno večerjo na kopnem, pijačo na ladji in ostale izdatke glede na želje posameznika.
Verjetno se vam poraja tudi vprašanje, kaj storiti v primeru, da nimate lastnega kolesa. "Večina slovenskih gostov, saj radi vedo, kaj vozijo. Seveda pa si ga lahko ob plačilu nadomestila izposodimo tudi tam. Običajno za to poskrbi ladjar ali turstična agencija, ki križarjenje vodi. Včasih poči tudi kakšna guma ali se pripeti nesreča druge vrste, na kar pa so vodniki vselej pripravljeni," na koncu razloži specialistka za križarjenje.
dezurni@styria-media.si
Pa toliko je govora o revščini in inflaciji..Morda je samo izgovor, da kritizirajo trenutno vlado..
Sodelavec je tudi bil pred 20 leti na enem takem dopustu, pa ni bil niti najmanj navdušen. Ni vse tako, kot je reklama v članku. Je bolj grabljenje denarja za nič.
Ne vem, kaj je tu novega, z barko in kolesom poteka že 20 let, od 2004 ko sem na Pelješcu prvič srečal debele Nemce na biciklih. Prenočili so v Orebiču in dopoldne odkolesarili čez hrib v Lovište, kjer jih je… ...prikaži več barka pobrala. Nič butičnega. Tudi pernati tič ni na butičnem potovanju, ker je križarjenje trend pri nemških snažilkah.