V 11. stoletju je bila Planina eden od petih glavnih fevdov krške škofije. Grad Planina je bil dobro utrjen – z dveh strani ga je varovala strma pečina, drugje pa poltretji meter debelo zidovje in obrambni jarek. Na 33 metrov visoki skali nad trgom Planina so ga zgradili za potrebe varovanja Obsotelja in Kozjanskega pred vdori Ogrov.
Prvič se ga v listinah omenja leta 1190. Njegovi prvi upravitelji so bili Planinski vitezi, za njimi so ga podedovali Ptujski gospodje, leta 1345 pa grad postane last Celjskih grofov. Po legendi sta na gradu veliko časa preživela Friderik II. in njegova kasnejša žena Veronika Deseniška. Z njihovim izumrtjem postane grad deželnoknežji in na njem bolj ali manj uspešno gospodarijo različni zakupniki.
Grad, ki je bil takrat že v zelo slabem stanju, je sicer kmalu po letu 1830 dal popraviti tedanji lastnik Jožef Gorišek. Kasneje ga je Gustav grof Bloome nameraval temeljito obnoviti, kar naj bi izvedel znameniti dunajski arhitekt Theophil Hansen. Do obnove ni nikoli prišlo, razlog pa se skriva v prešibkem terenu, ki naj ne bi zdržal novih dozidav. Grad je bil nato prepuščen lastni usodi, leta 1868 pa so pod njim pozidali vilo, v katero so se njegovi zadnji prebivalci preselili.
Leta 1882 so začeli grad razkrivati in z leti se je spremenil v razvaline, ki jih vidimo danes. Trenutno se na tem mestu odvijajo razne prireditve in poroke, grajsko kašče je mogoče najeti tudi za pogostitve. Že tako prelep razgled na okoliške kraje pa je moč opazovati z na novo zgrajenega razglednega stola.
Za obisk privlačen tudi grajski park
Zahodno od gradu se na grebenu nahaja tudi grajski park, do katerega nas vodi urejena stezica. V obnovljenem grajskem parku najdemo kostanjev in lipov drevored, poleg tega pa se park ponaša s turško lipo, posajeno v času, ko so Planino napadli Turki. V bitki so jih planinski graščaki premagali, v njej pa je padel turški poveljnik. Na mestu, kjer so ga pokopali, so posadili lipo.
dezurni@styria-media.si
