Slovenski žičničarji se v zadnjih letih spopadajo s številnimi preprekami, ki vplivajo na njihovo (ne)uspešnost. Potem ko jim je pred štirimi leti poslovanje omejila epidemija, sta jim letošnjo smučarsko sezono zagodla še podražitev elektrike in predvsem toplo vreme.
Zaradi visokih temperatur na vrhuncu sezone na nekaterih najbolj priljubljenih slovenskih smučiščih niso bile zasnežene vse proge. Medtem ko jih nekaj že takrat nehalo obratovati, so nekateri vztrajali nekoliko dlje, večina do konca marca. Sedaj so odprta le še tista, ki imajo več sreče z naravnim snegom, kot sta Kanin in Vogel.
Obeti za prihodnost slovenskih smučarskih centrov tako niso preveč optimistični. Slovenskim žičničarjem ne gre na roko niti slaba infrastruktura, za katero se sicer omenjajo rešitve v obliki evropskih sredstev. Kar enajstim gorskim centrom se kmalu obetajo velike investicije. Del sredstev je evropskih in jih bodo počrpali s pomočjo razpisa ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Zaključek investicij se pričakuje do novembra 2023.
Zaradi zgoraj naštetih razlogov pričakovanja pred letošnjo smučarsko sezono niso bila visoka. Kakšno pa je stanje po (skorajšnjem) koncu sezone?
Covid-19, smučišče, Krvavec
Čeprav je bila letošnja sezona na smučišču Celjska koča za skoraj polovico krajša kot lanska, so z izkupičkom zelo zadovoljni. Zaradi toplega vremena je sezona trajala zgolj 42 dni (lani 76 dni). Vlečnica Celjska koča 1 je na vrh prepeljala 8.185 smučarjev. Po njihovih besedah jih je bilo "le malenkost manj kot preteklo sezono". Ker natančne analize poslovanja po koncu sezone, ki so jo končali z 8. marcem 2023, še niso naredili, ne morejo oceniti, ali so jo končali v pozitivnih številkah. Na smučišču Celjska koča, ki sodi v kategorijo manjših smučišč in je lokalnega značaja, gostijo predvsem slovenske goste, občasno jih obiščejo tudi turisti iz bližnjih term, kot sta Thermana Laško in Rimske Terme.
Na smučišču Rogla so sezono 2022/2023 prav zaradi pomanjkanja snežnih padavin in precej visokih temperatur začeli devet dni kasneje kot lani. Posledično so zabeležili tudi nekoliko nižji obisk. Od začetka smučarske sezone, 12. 12. 2022, so našteli 196.115 smučarjev, kar je 8,7 % manj kot v sezoni 2021/2022. V povprečju je na Rogli dnevno smučalo 1.751 smučarjev.
Z nekoliko drugačno zimsko sezono so se letos soočali tudi v Kranjski Gori. K temu so pripomogli predvsem različni (športni) dogodki v občini. Ti so po besedah Turizma Kranjska Gora še dodatno prispevali k večjemu številu nočitev. V sezoni med decembrom in marcem so bile nastanitvene kapacitete povprečno zasedene med 70 in 80 %, po strukturi gostov pa so prednjačili domači gostje, sledili so jim Hrvati, Srbi in Italijani. "Vse to je pripomoglo k temu, da smo v dveh mesecih in pol že dosegli višje število nočitev kot pretekla leta. V mesecih januar in februar 2023 smo zabeležili že več kot 200.000 nočitev," zadovoljno povedo na Turizmu Kranjska Gora.
Negotova prihodnost zahteva rešitve
Smučišča so pod letošnjo smučarsko sezono potegnila črto in pogled usmerila v prihodnost. Ta po njihovih besedah ni obetavna, če se ne bodo uvedle določene spremembe. "Vsi smučarski centri na nižji nadmorski višini se bodo v prihodnosti pozimi srečevali z vedno zahtevnejšimi vremenskimi pogoji. Primorani bomo še dodatno razširiti ponudbo aktivnosti, ki bodo pokrivali zimske mesece," je eno izmed možnosti za preživetje manjših smučišč na nižji nadmorski višini navedel Gregor Bezlaj s smučišča Celjska koča.
Na smučišču RTC Krvavec na tem mestu naslovijo državo, od katere bi si želeli več sodelovanja. Taka je pogosta praksa v tujini. Za konec izpostavijo veselo novico, in sicer novo šestsedežnico na Zvoh, za katero so uspešno pridobili finančna sredstva.
V prihodnosti bodo več pozornosti namenili poletni sezoni, za katero že kmalu načrtujejo intenzivne priprave. Hkrati pripravljajo novosti, ki bodo od novembra 2023 na voljo v Parku Mašinžaga, kjer bo osrednje mesto namenjeno novi izklopljivi šestsedežnici Mašinžaga z ogrevanimi sedeži in zaščitnimi kabinami.
V Bike parku Rogla bosta urejeni tudi dve novi družinski progi, namenjeni vsem družinskim članom, ki se bodo po začetnih vajah v kolesarskem poligonu na vrhu Rogle podali v park in se preizkusili na izvirnih elementih.
Železo prodati, površine pogozditi in je to to.
primimo se za denarnice, spet bodo zahtevali helikopterski denar od države, Holob pa jim ga bo veselo dal, ker mu je priljubljenost na nuli. Tako je to v Sloveniji, vdi bi bili podjetniki, vsi bi imeli dobiček z nič lastnega… ...prikaži veča vlaganja denarja. plusbpoberejobzase, minus pa pustijo državljanom. tak kapitalist bi bil tudi jaz.
Glede na to, da Slovenci "vsi" smučajo in da je smučanje takšen hit v Sloveniji, sem mislil, da so smučišča sezono zaključila z visokimi dobički (kljub pretoplemu vremenu in dragi elektriki). Visoke cene smučarskih kart hitro pokrijejo te stroške in… ...prikaži več če so vsi Slovenci (razen mene) letos šli vsaj enkrat smučat, bi imeli milijarde EUR prihodkov.