Zvečer bodo po vsem svetu ugasnile luči. Milijoni ljudi bodo namreč znova obeležili Uro za Zemljo, pobudo, s katero Svetovni sklad za naravo (WWF) spodbuja zavezanost zdravemu planetu. V temo se bodo pogreznile tudi svetovne znamenitosti, kot so Eifflov stolp v Parizu, newyorški Empire State Building ter dubajski Burdž Kalifa.
Lani je v Uri za Zemljo sodelovalo 178 držav in preko 7000 mest. V Sloveniji se je v temo odelo 27 občin in mest.
Tudi v letošnjem letu bo Uro za Zemljo vsak kraj obeležil ob 20.30 po lokalnem času. Globalna akcija bo potekala pod geslom Connect2Earth (poveži se z Zemljo) in se bo osredotočila predvsem na ohranjanje biološke raznovrstnosti.
"Danes, ko smo potisnili planet in njegove ekosisteme do roba, je Ura za Zemljo naša priložnost, da izkoristimo svojo moč, kot posamezniki in kot kolektiv, za zaščito tkanine življenja v zameno za vse, kar nam daje," je poudaril generalni direktor WWF International Marco Lambertini.
V naši regiji je WWF pobudi dodal slogan Connect2Rivers (poveži se z rekami), celotna pobuda pa se bo osredotočila na zaščito sladkovodnih ekosistemov in pomembnih rek. Sladkovodne vrste namreč izumirajo najhitreje od vseh vrst na svetu, kar 100-krat hitreje kot izginjajo vrste na kopnem, njihovo število se je v 50 letih zmanjšalo za 81 odstotkov, so zapisali v sporočilu za javnost.
"V Sloveniji Uro za Zemljo usmerjamo v zašito naše reke Mure, ki ji grozi izgradnja kar osmih hidroelektrarn. Z izgradnjo jezov in hidroelektrarn bi uničili zadnjo veliko nižinsko reko v Sloveniji, ki je dom naših največji poplavnih gozdov in ravnic, ki so izredno pomembni za blaženje posledic podnebnih sprememb," je izpostavil Bojan Stojanović iz WWF Adria.
Mura je dom tudi 51 vrstam rib, največ v Sloveniji, večina katerih bi z izgradnjo jezov izumrla. Z namenom ohraniti reko Muro na WWF zbirajo tudi podpise pod posebno peticijo.
50 evrov mesečno za energijo
V nevladni organizaciji Alpe Adria Green (AAG) so ob tem opozorili na pomen varčevanja z energijo. Povprečno slovensko gospodinjstvo po podatkih statističnega urada vsak mesec porabi od 290 do 330 kilovatnih ur električne energije, na računu naj bi to znašalo okoli 50 evrov mesečno. Poraba energije je bistveno manjša v stanovanjih kot pa v hišah.
V AAG so ob klasičnih velikih porabnikih elektrike v gospodinjstvih, kot so grelna telesa, pralni stroji in luči, opozorili tudi na računalnike, še posebej tiste višjega ranga, ter igralne konzole. "Računalnik, ki je prižgan cel mesec za namene pisanja dokumentov in deskanje po spletu, porabi slabih 10 evrov," so zapisali. Če je računalnik bolj obremenjen, je njegova poraba še večja.
Kot "najbolj zahrbtne" pa so opisali naprave, ki so sicer videti nedolžne, a so nenehno prižgane - tu prevladujejo predvsem routerji, usmerjevalniki in televizijske signalne škatle. "Tri take napravice, ki neprestano gorijo cel mesec, lahko porabijo tudi do štiri evre, kar je skoraj desetina mesečnega računa," so poudarili.
Slovenija sicer v Uri za Zemljo sodeluje 10. leto in število sodelujočih mest vsako leto narašča. Med drugim bodo v akciji sodelovali v Ljubljani, Mariboru, Celju, Postojni, Izoli, Velenju in Logatcu. Večina občin bo ugasnila razsvetljavo občinske stavbe, nekatere bodo v temo odele svoje znamenitosti in več ulic ter trgov. Pobudi se je letos uradno pridružila tudi Zveza tabornikov Slovenije.
