Skupno imajo legendarno letnico 1953. Ob častitljivi 70. obletnici Slovenske planinske poti (SPP) so zato na Planinski zvezi Slovenije (PZS) predstavili posodobljen častni znak in nov planinski vodnik izpod uveljavljenega peresa Gorazda Goriška, Mojce Stritar Kučuk in Andraža Poljanca.
Slovenska planinska pot velja za eno najstarejših planinskih poti v Evropi in celo na svetu. Bila je povod za nastanek mnogih evropskih veznih poti. Odprli so jo leta 1953 v počastitev 60-letnice organiziranega planinstva v Sloveniji, nastala pa je na pobudo Ivana Šumljaka – profesorja zemljepisa, kronista, vsestranskega planinca in aktivnega markacista PD Maribor Matica.
Sprva jo je Šumljak imenoval magistrala, a je že ob odprtju leta 1953 dobila ime Slovenska planinska transverzala, ki so jo nato leta 1991 preimenovali v Slovensko planinsko pot. Vodi od severovzhoda do jugozahoda Slovenije po večini gorskega sveta – od Maribora do Debelega rtiča ob Jadranskem morju. Označena je s številko 1 ob rdeče-beli Knafelčevi markaciji.
V najnovejšem vodniku Slovenska planinska pot, ki je znova izšel v eni knjigi, lahko planinci sledijo etapi za etapo po celotni poti ali pa etape poljubno izbirajo, razdelijo ali spojijo glede na želje, čas in vremenske razmere. Nadgradnja te izdaje je povezava s sodobnimi informacijskimi sistemi, saj ima vsaka etapa QR-kodo s povezavo do vrisa poti v spletni aplikaciji maPZS. Letošnja novost je tudi posodobljen častni znak SPP, ki ga prejmejo planinci, ki prehodijo celotno pot.
V pomladnih mesecih leta 2020 je SPP dobila novo celostno grafično podobo, v letošnjem jubilejnem letu pa je Slovenski planinski muzej v Mojstrani v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije odprl razstavo, ki je namenjena predstavitvi poti, življenja in znamenitosti na in ob njej. Poleg Mojstrane je bila potujoča razstava letos na ogled na Jezerskem, v avstrijskem Pliberku, na Kalu nad Hrastnikom, v Mariboru, Velenju, Bohinju, Kopru, Ankaranu, na Pohorju, v Slovenj Gradcu in Kamniku, kjer je na ogled še do 15. januarja, februarja pa se seli na Reko na Hrvaškem.
Uvodoma nas Gorazd Gorišek vodi iz Maribora čez Pohorje, Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke do Mojstrane. Tam nas prepusti avtorici drugega dela Mojci Stritar Kučuk, ki nas popelje čez Julijske Alpe, kjer obiščemo nekatere najvišje slovenske vrhove s Triglavom in Jalovcem na čelu. Za konec nas Andraž Poljanec vodi čez Cerkljansko hribovje, kraške planote in primorski kras vse do slovenskega morja.
"Vzdrževanje SPP predstavlja velik izziv"
Častni znak za prehojeno je kot prvi leta 1958 prejel Predrag Pašić (PD Železničar Beograd) prvi prejel častni znak za prehojeno pot, do danes pa jo je uspešno prehodilo že enajst tisoč planincev. Od tega seveda največ Slovencev, sledijo državljani republik nekdanje Jugoslavije in nemško govorečih dežel.
Dobrih 617 kilometrov planinskih poti od Maribora do Debelega rtiča je tudi pošten zalogaj za prostovoljne markaciste. "Vzdrževanje SPP predstavlja velik izziv, ker je treba organizacijsko povezati veliko število društev na trasi, ki vzdržujejo posamezne odseke poti. Nekateri odseki so za vzdrževanje posebej zahtevni, zlasti zelo zahtevne planinske poti, ki so zavarovane z jeklenicami in klini," pojasni predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan, sicer tudi dolgoletni markacist, ki je sodeloval pri strojni nadelavi zavarovanih odsekov SPP.
Prvemu možu PZS je bila SPP položena že v zibelko, saj si delita tudi letnico rojstva. Leto 1953 pa je bilo planinsko pomembno še zaradi ustanovitve številnih planinskih društev, postavitve Savinškovega spomenika Juliusu Kugyju v Trenti in osvojitve Everesta, zunaj planinskih vrst pa smo si ga zapomnili po izidu Grimmove pravljice Rdeča kapica v zbirki Čebelica, rojstvu Vlada Kreslina in cockti – pijači vaše in naše mladosti.
dezurni@styria-media.si