Trgatve so mimo, zdaj je pravi čas za pokušino

Trgatve so mimo in zdaj je pravi čas za obisk slovenskih vinorodnih krajev. Tudi če o vinu ne veste veliko in pri naročanju običajno ostanete pri "belem ali rdečem". Za obisk domačije ali pokušino namreč ne potrebujete znanja o sortah in letnikih. Lahko pridete z vprašanji, poskusite kaj novega in ugotovite, kaj vam sploh ustreza. Mi smo se tokrat odpravili na Dolenjsko in Štajersko.

Matjaževa domačija

Le streljaj od Otočca, med vinogradi in griči nad reko Krko, stoji več kot 150 let stara Matjaževa domačija. Njena posebnost ni le ohranjena kmečka hiša iz 19. stoletja, temveč celovito doživetje dolenjske dediščine, ki ga obiskovalcem predstavlja gospodar Matjaž Pavlin. Skozi zgodbe o življenju nekoč, tradiciji vinogradništva in nastanku cvička obiskovalce popelje v čas, ko so bili kruh, vino in domačnost neločljiv del vsakdana.

Prvi del ogleda je namenjen spoznavanju stare kmečke hiše, ki je bila s pomočjo nasvetov Zavoda za varstvo kulturne dediščine obnovljena tako, kot je bila pred več kot stoletjem in pol. Prav zaradi avtentičnosti je danes vključena v evropsko mrežo Hiše s tradicijo.

Ogledali smo si bivalni prostor s krušno pečjo, zakonsko posteljo in zibelko, črno kuhinjo, stare kredence, gospodinjske pripomočke ter številne predmete, ki pripovedujejo zgodbo vsakdanjega življenja na Dolenjskem. Posebno zanimanje vzbudi star predalnik z dvojnim dnom, nekakšen domači sef, ki so ga odkrili šele med restavratorskimi deli.

"Med vojno ga niso našli ne fašisti ne nacisti," pripoveduje gostitelj.

Posebno vrednost domačiji daje tudi bogato ohranjena oprema. Nekateri kosi pohištva so originalni, drugi so bili rešeni pred propadom in skrbno obnovljeni. Med njimi izstopa več kot 200 let stara peč, pa tudi mogočna lesena postelja, ki danes krasi enega izmed prostorov.

Matjaževa domačija V. L.

Več kot le ogled muzejske hiše

Matjaževa domačija ni zgolj etnološka znamenitost. Za obiskovalce pripravljajo različne programe za zaključene skupine, društva, podjetja in team buildinge. Poleg vodenega ogleda domačije ponujajo multimedijsko predstavitev zgodovine cvička, degustacije vin in domačih dobrot ter interaktivne delavnice, na katerih si gostje sami pripravijo svojo steklenico »cvička za s sabo«.

Pomemben del ponudbe predstavljajo tudi zidanice Škatlar v vinorodnem Grčevju. V obnovljenih zidanicah lahko gostje prespijo med vinogradi, uživajo v miru dolenjskih goric, savni in razgledih na okoliško pokrajino. V zadnjih letih so tam gostili obiskovalce iz več kot 60 držav sveta.

Cviček, vino z lastno zgodbo

Matjaž Pavlin nam seveda predstavi najbolj prepoznavno dolenjsko vinsko posebnost, cviček.

"Cviček je verjetno najbolj prepoznavna dolenjska zgodba," pravi.

Pojasni, da je cviček posebna vinska zvrst, saj nastaja iz mešanice rdečih in belih sort. Njegova glavna sestavina je žametovka oziroma žametna črnina, ki ji vinogradniki dodajajo modro frankinjo in bele sorte grozdja, najpogosteje dolenjsko belo. Razmerja se med posameznimi letniki nekoliko razlikujejo, pomembno pa je, da vino ohrani značilen lahek in svež značaj.

"Žametovka je osnova cvička. Dolenjci jo skoraj v celoti porabimo za cviček," poudarja Pavlin.

Ob pokušini je pojasnil še, da je cviček edino vino v Evropi, ki sme vsebovati največ deset odstotkov alkohola. "Deset celih ena odstotka alkohola ni več cviček," pove in doda, da gre za edino vino v Evropi s tako strogo omejitvijo.

Druga posebnost je mešanje rdečih in belih vin, tretja pa nizka dovoljena vsebnost žvepla, zaradi katerega velja za lažje in prijaznejše vino.

Ambasadorji, princese in kralji cvička

Za promocijo cvička že desetletja skrbijo tudi ambasadorji, cvičkove princese in kralji cvička. Letos je med ambasadorji tudi Pavlin sam.

Posebej spoštljivo govori o nekdanjih ambasadorjih, pesniku Tonetu Pavčku in harmonikarju Lojzetu Slaku.

"Oba sta ogromno naredila za promocijo Dolenjske in Slovenije," poudari.

O Slaku rad pove tudi anekdoto iz Nashvilla, kjer naj bi ga ameriško občinstvo po predvidenem polurnem nastopu obdržalo na odru še dodatno uro.

Tudi James Bond je postal ljubitelj cvička

Med zanimivejšimi zgodbami je tudi tista o britanskem igralcu Rogerju Mooru, enem najbolj znanih Jamesov Bondov.

Ko je pred leti obiskal grad Otočec, so mu ob večerji ponudili cviček. Po Pavlinovih besedah je bil nad njim tako navdušen, da ga je spil kar liter in pol.

"Naslednje jutro je prišel do natakarja, ga objel in vprašal: Kaj ste mi dali za eno vino? Toliko sem ga spil, pa se tako dobro počutim," se spominja Pavlin.

Moore naj bi si nato zaželel še nekaj steklenic za domov, cviček pa naj bi mu pozneje pošiljali tudi za rojstni dan.

N. V.

Svojo steklenico cvička lahko ustvarijo tudi obiskovalci

Matjaževa domačija danes ni namenjena le individualnim obiskovalcem. Pripravljajo programe za turistične skupine, društva, podjetja in team buildinge. Gostom ponujajo voden ogled domačije, predstavitev zgodovine cvička, degustacije vin in domačih dobrot ter delavnice, na katerih se preizkusijo tudi v vlogi vinarjev.

Po pokušini posameznih sestavin cvička, dolenjskega belega vina, žametovke in modre frankinje, smo si po lastnem okusu ustvari svojo različico cvička. Izbrano mešanicosmo napolnili v steklenico in domov odnesli svoj "cviček za s sabo" oziroma "cviček to go", ki je hkrati spominek in osebna vinska izkušnja.

Matjaževa domačija tako obiskovalcem ne pokaže le stare hiše ali vinske kleti. Ponuja celostno zgodbo o Dolenjski, njenih ljudeh, vinogradih in tradiciji, ki jo Pavlin že skoraj dvajset let z veliko predanostjo predstavlja domačim in tujim gostom.

Posestvo sončni raj

Posebej zanimivo vinsko izkušnjo pa lahko dobite tudi na Štajerskem, v kraju Vodole pri Mariboru. Na posestvu Sončni raj vina lahko okoliških vinarjev pokušate na samopostrežni vinski fontani, ob njih pa ponujajo tudi fermentirano pijačo iz konoplje, ki jo izdelujejo sami.

"Pri nas nimamo svojih vin," je ob predstavitvi pojasnila gostiteljica. Vina iz grozdja dobavljajo drugi vinarji, ob našem obisku je bilo na izbiro sedem vin drugih pridelovalcev.

Na posestvu pa izdelujejo konopljino vino, konopljino penino in grenčico. Za brezalkoholno pokušino pripravljajo konopljin in sivkin ledeni čaj.

Konopljo pridelujejo sami. Po besedah gostiteljice so za razvoj pijač potrebovali več let, največ težav pa jim je povzročala fermentacija. Pri postopku dodajajo kvasovke, fermentacija pa traja 22 dni.

Vino si natočite sami, narezek pa prileti po jeklenici

Na Fontani vin Vodole na posestvu Sončni raj pri Mariboru obiskovalec dobi kozarec s čipom in šest pokušanj. Kozarec postavi na podstavek pod pipo izbranega soda, sistem natoči pijačo in zabeleži porabo. Po degustaciji kozarec odnese domov.

Ob koncih tedna ob pijači ponudijo narezke, ki iz kuhinje, ki je višje na posestvu, prispejo po jeklenici. Napravo imenujejo "leteča kuhinja".

Ob sredah pripravljajo tematske kulinarične večere, recimo večer z zrezki ter dalmatinsko, francosko in italijansko kuhinjo. Za večhodni meni z neomejeno količino vina je cena 50 evrov na osebo. Po besedah gostiteljice so ti večeri pogosto razprodani. Sicer obiskovalce sprejemajo ob koncih tedna, skupine pa se lahko dogovorijo tudi za obisk med tednom.

Program prilagajajo letnemu času. Septembra in oktobra pečejo kostanj in ponujajo mošt, decembra pripravijo praznično okrasitev, kulinarične dogodke in otroške ustvarjalne delavnice. Prostor ob fontani so postopoma prekrili in uredili tako, da ga lahko zaprejo ter ogrevajo. 

Prenočite v "gnezdu"

Na posestvu je možno tudi prenočiti. Na voljo so tri hiške, ki jih tržijo kot Nesting resort. Gostiteljica je poimenovanje pojasnila z gnezdenjem in preprostejšim bivanjem v naravi. Za avtodome so uredili parkirišče s priključki in sanitarijami. Med obiskovalci po njenih besedah prevladujejo Avstrijci, z avtodomi pa prihajajo tudi gostje iz Nizozemske, Češke in Poljske.

Delavnice na posestvu

Posestvo vodita Petra in Bogdan Mak, ki sta leta 2015 kupila zapuščeno kmetijo in najprej več let urejala zaraščene površine. Fontana je prve obiskovalce poskusno sprejela 2. novembra 2019, od takrat pa ponudba na posestvu stalno raste.

Poleg industrijske konoplje imajo zeliščni vrt ter nasade robid in lešnikov. Obiskovalcem ponujajo vodene oglede zelišč, sprehode po nasadih in gozdu, glede na sezono tudi delavnice izdelave naravne kozmetike in tinktur.

Za skupine organizirajo programe povezovanja ekip, za otroke pa igre in delavnice, kot recimo iskanje skritega zaklada po posestvu. Imajo tudi krožni zipline.

Ponujajo še jogo v naravi in srečanja za ženske pod imenom Rdeči šotor. Bogdan Mak približno enkrat na mesec, praviloma v soboto, vodi celodnevni program hoje po žerjavici. Po opisu gostiteljice program vključuje gonge, skupinske igre in zipline, hoja po žerjavici pa je zaključni del.

Ob našem obisku je na posestvu stala tudi piramidna konstrukcija. Po pojasnilu gostiteljice gre za začasni model, ki naj bi ga nadomestila stavba s stenami iz konoplje, namenjena gongom in drugim delavnicam. Dokončanje so za Žurnal24 napovedali za naslednje leto. V notranjosti je bila vidna velika rožnata kamnita krogla, ki zbira energije.

Konopljo ob cesti so jim kradli

Pomemben del dejavnosti je prodaja konopljinih izdelkov na posestvu in po spletu. Poleg alkoholnih pijač prodajajo konopljino olje, moko, proteine, čaje, rastlinske mešanice CannCha ter CBD-kapljice. Gostiteljica je ob tem opisala tudi težave pri pridelavi in prodaji konoplje, recimo kraje rastlin iz nasadov ob cesti, inšpekcijske obiske in omejevanje spletnih objav z motivom konopljinega lista.

Minister za zdravje opozarja. Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju.

dezurni@styria-media.si