Vsi odhajajo na Bled, ta del Slovenije pa ostaja skriti biser

---

V nadaljevanju preberite:

• Idrija in Cerkljansko navdušujeta z neokrnjeno naravo, tradicijo in trajnostnimi doživetji.
• Cerkno kljub manjšemu obisku ostaja priljubljeno zaradi miru, razgledov, pohodništva in kolesarstva.
• Posebnost kraja je Laufarija, večstoletna pustna tradicija z lesenimi maskami in ročno izdelanimi kostumi.

---

Slovenija vsako leto privabi večje število turistov iz celotnega sveta. Mnogi se odločijo za ogled turistično znanih lokacij, kot so Ljubljana, primorska mesta ter Bled in Bohinj, lokacije, ki ponujajo neokrnjeno naravo, dolgoletno tradicijo in pobeg pred mestnim vrvežem pa so pogosto spregledane. Med njimi so tudi Idrija in Cerkljansko, kamor smo se odpravili v okviru kampanje Moja Slovenija Slovenske turistične organizacije.

Pot nas je najprej zanesla v Divjo bajto, ki je svoja vrata odprla lansko leto. Divja bajta tako po novem velja za vstopno točko za obiskovalce Krajinskega parka Zgornja Idrijca, kjer lahko obiskovalci pridobijo vse informacije o parku, prav tako pa jim je na voljo tudi lokalna ponudba produktov, storitev in pridelkov.

A poleg tega Divja bajta ponuja veliko več, v luči trajnostnega turizma obiskovalcem ponujajo vrsto doživetij v naravi, kjer se srečata spokojnost in aktivnost. Med drugim lahko obiskovalci sodelujejo v sobi pobega v naravi, za tiste, ki pa iščejo zgolj sproščanje, pa imajo na voljo zvočno kopel v naravi. V Idriji potekajo tudi številni dogodki, kot so Tedni evropskih geoparkov ter izjemno znani Festival idrijske čipke. Vsi programi so na voljo na uradni spletni strani Zavoda za turizem Idrija.

Cerkno, dom strogo varovane tradicije

Le streljaj od Idrije se nahaja Cerkno, ki pa se zadnje čase sooča z mankom predvsem enodnevnih obiskovalcev. Razlog za to tiči v zaprtju Bolnice Franje, ki je imela pred poplavami približno 25.000 obiskovalcev. Obnova bolnice je sicer predvidena leta 2027. Poleg tega na pritok turistov vpliva tudi zaprtje edinega hotela v Cerknem, ki je v zasebni lasti, je pojasnil Gregor Novakovič iz Zavoda za turizem Cerkno. Pred zaprtjem hotela in bolnice so imeli približno 60.000 obiskovalcev na letni ravni.

Turisti se odločajo za obisk Cerknega predvsem zaradi miru, saj imajo na voljo outdoor turizem, predvsem pohodništvo ter kolesarstvo. Cerkno je primeren tudi za amaterske pohodnike, saj je najvišji hrib Porezen, ki je visok 1603 metrov. A največji adut Cerknega je zagotovo razgled, če se le dvignete malo nad mesto, lahko uživate v neverjetnih pogledih, ki človeku napolnijo dušo in razbistrijo misli.

V Cerknem pa je seveda najbolj znana laufarija, ki ni le pustna prireditev, ampak strogo varovana tradicija, ki naj bi segala že v 13. stoletje. Laufarija skozi lesene maske pripoveduje zgodbo stare cerkljanske družbe, od kmetov, obrtnikov, meščanov do skrivnostnih bitij iz časov pred krščanstvom. Kljub vojnam, fašistični prepovedi in skoraj popolnemu uničenju mask je tradicija po zaslugi vztrajnih domačinov znova oživela in šteje 25 likov.

A maske niso zgolj kostumi, kadar si sodelujoči nadene masko, se prelevi v lika, njegova identiteta pa ostaja strogo zaupna, je opozoril Miha Bavčon iz Društva laufarija Cerkno. Društvo še vedno sledi starim tradicijam – sodelujejo lahko le neporočeni moški, obleka za pusta, ki tehta dobrih 80 kilogramov, mora biti vsako leto na novo sešita iz travniškega mahu, ki ga naberejo fantje in ga nato tudi sami sešijejo. Druge obleke medtem nastajajo iz svežih smrekovih vej ali celo iz tisočih bršljanovih listov. Vsak član se mora tudi naučiti šivanja, saj je prav šivanka nekakšen "sprejemni izpit" v laufarijo, je opozoril Bavčon.

Največji spektakel, ki v Cerkno privabi na trume obiskovalcev, pa je zagotovo pustni torek, ko simbolično usmrtijo pusta kot krivca za vse slabe stvari v preteklem letu. S tem v Cerknem naznanijo konec zime in prihod pomladi.

Kraj s posebno energijo

Enega najlepših razgledov pa dobite na robu Šebreljske planote pri Cerkvi svetega Ivana. Do cerkve pridete po ovinkasti cesti, ki se začne pri regionalni cesti Cerkno – Tolmin. Pri naselju Straža je treba zaviti desno v smeri Tolmina, do cilja pa vas usmerjajo številni smerokazi.

Do cerkve lahko pridete tudi mimo jame Divje babe, kjer so odkrili najstarejšo piščal na svetu, ali pa po ponovno urejeni vojaški poti, mulatjeri, ki je bila uporabljena v 1. svetovni vojni.

Na mestu Cerkve svetega Ivana je nekoč stalo predkrščansko svetišče, posvečeno soncu, zaradi česar številni obiskovalci na kraju začutijo posebno energijo. Cerkev naj bi na tem mestu stala že leta 1595, leta 1763 pa so jo po naročilu goriškega nadškofa Karla Mihaela Attemsa porušili z namenom uporabe kamenja za graditev nove cerkve sv. Jurija v središču vasi. Domačini so dobro stoletje kasneje cerkev znova zgradili, notranjost pa je med drugim uredil tudi znani umetnik Jurij Tavčar.

Cerkev Svetega Ivana je bila v času 1. svetovne vojne izbrana tudi kot osrednja obrambna točka pred italijansko vojsko. Pod cerkvijo in v okolici so zgradili tudi utrdbe, ki pa niso bile uporabljene, saj se je pokol zaključil na soški fronti.

Čeprav nekateri ne verjamejo v skoraj mistično energijo, pa kraj nobenega obiskovalca ne pusti ravnodušnega. Mir in spokoj, ki ju človek občuti ob pogledu na Idrijsko-Cerkljansko hribovje, ustvarjata občutek, kot da se čas za trenutek ustavi. Med griči, neokrnjeno naravo in tišino, ki jo prekinjata le veter in mirni zvoki okolice, obiskovalec hitro začuti posebno povezanost s tem krajem. Prav ta mešanica naravne lepote, zgodovine in občutka odmaknjenosti od vsakdanjega vrveža, daje prostoru čar, ki še dolgo po obisku ostane v spominu.

ksenja.znidarsic@styria-media.si