79-letnici so na obroke prodali sesalec za štiri tisočake

"Prosim za pomoč. Babica je kupila 30. decembra nek sesalec na obroke za 4000 € od neke firme iz centra Celja, ki so ji prišli globinsko očistiti kavč. Najprej so ji nekaj demonstrirali, kako deluje, potem pa začeli vsiljevati, da ga je kupila. Babica je zelo naivna ženska in če si z njo prijazen, bo tudi ona s teboj. Pogodba je napisana tako, da je ni mogoče razdreti, vsekakor pa ne po 50 dneh. Babica mi je šele danes povedala. Skoraj me je kap. Pri 79. letih ima 600 € penzije in 139 € obroka za ta debilni sesalec. Kaj sploh lahko naredi? Klicala sem na firmo in me je neka ženska odpravila v sekundi, da lahko razdremo pogodbo samo šest dni po podpisu. Babica jim je morala pokazati TRR izpiske za šest mesecev nazaj. Videli so, koliko ima prilivov, pa so vseeno sklenili pogodbo z njo. Pa kdo je tu nor," se sprašuje zaskrbljena vnukinja v skupini Mamice opremljajo.

Še zdaleč ne gre za osamljen primer. Na družbenih omrežjih se kar vrstijo zapisi o domnevno nepošteni poslovni praksi podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo na domu, med njimi je tudi Proaktiv plus, ki prodaja sesalce Pro-Aqua, ki je v komentarjih omenjen v zvezi z zgoraj opisanim primerom.

Prišli naj bi vam očistit preprogo ali sedežno garnituro

Primarne tarče prodajalcev na domu naj bi bili predvsem starejši občani, h katerim pridejo pod pretvezo, da jim bodo očistili sedežno garnituro ali preprogo, nato pa jih skušajo prepričati v nakup  dragega sesalca, tudi po obrokih, če dobijo občutek, da cena presega njihove finančne zmožnosti.

Na koncu zahtevajo še telefonske številke njihovih prijateljev, družinskih članov in znancev, da produkt "predstavijo" še njim, pravi ena od komentatork na forumu Med.over.net. 

"Meni gre že prav na živce, ker hodijo po hišah (starejše vasi) in točno vedo, kdaj so penzije. Mojo staro mamo so uspeli večkrat prepričati v nakup in potem je jokala," piše druga gospa s slabo izkušnjo. 

Pravnik Blaž Kovačič Mlinar tistim, ki so se opekli, predlaga pisni odstop od pogodbe zaradi nepoštene poslovne prakse ter vrnitev sesalca prodajalcu, obenem pa kupcem predlaga, naj podjetje prijavijo tržnemu inšpektoratu.

Pisni odstop od pogodbe zaradi nepoštene (agresivne) poslovne prakse. 47. in 55. člen ZVPot-1 (in hkrati vrniti sesalec). Pa prijaviti tržnemu inšpektoratu, ker gre tudi za hujši prekršek po 239. členu istega zakona.

— Blaž Kovačič Mlinar (@KovacicMlinar) October 18, 2024

V dveh letih šest prijav, dve še obravnavajo

Podjetje Proaktiv plus je sicer v Sloveniji prisotno že 15 let. Na tržni inšpektorat smo zato povprašali, ali so glede njihovega delovanja prejeli kakšno pritožbo.

Profimedia

Glavna tržna inšpektorica mag. Andreja But nam je pojasnila, da so zoper podjetje Proaktiv plus zgolj od 1. 1. 2023 prejeli šest prijav, povezanih z načinom sklepanja pogodb zunaj poslovnih prostorov oziroma pravico potrošnika do odstopa, pri čemer je v dveh primerih šlo za pogodbo, sklenjeno med dvema pravnima subjektoma, za katero se ne uporabljajo določila Zakona o varstvu potrošnikov, v enem primeru je potrošnik spor s podjetjem rešil pred uvedbo inšpekcijskega postopka, v enem primeru je potrošnik zamudil rok za uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe brez navedbe razloga, ene prijave inšpektor ni mogel obravnavati, saj je potrošnik ni ustrezno dopolnil, dve prijavi pa tržni inšpektorat še obravnava.

Inšpektorat: Prenagljena odločitev potrošnika še ne pomeni vsiljene odločitve s strani prodajalca

Andreja But razlaga, da nadzor na področju prodaje izven poslovnih prostorov podjetja, kamor sodi tudi prodaja po domovih, tržni inšpektorat izvaja predvsem z vidika določil Zakona o varstvu potrošnikov. Ta med drugim posebej ureja sklepanje pogodb zunaj poslovnih prostorov podjetja ter tudi prepoveduje nepoštene poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov.

"Na splošno lahko zapišemo, da Tržni inšpektorat RS občasno kontaktirajo potrošniki, ker so od akviziterja, ki je pozvonil na njihovih vratih, kupili določeno blago, nato pa po premisleku ugotovili, da ga dejansko ne potrebujejo, da so se pri svoji odločitvi za nakup prenaglili ali pa da lahko enako blago ali blago vsaj enake kakovosti drugje kupijo po bistveno nižji ceni," pravi sogovornica.

Poudari, da gre v takšnih primerih po navadi "za prenagljeno odločitev potrošnikov zaradi samega (osebnega) pristopa podjetja in ne za kakršnokoli vsiljeno odločitev s strani podjetja". V posameznih primerih pa na tem področju vseeno ugotavljajo tudi nepoštene poslovne prakse v razmerju do potrošnikov, dodaja.

Podjetje posluje odlično

Podjetje Proaktiv Plus sicer dosega zavidljive poslovne rezultate, kot kaže, jih ni prizadela niti pandemija covida-19 z vsemi omejitvami vred. Leta 2021 so namreč dosegli več kot štiri milijone evrov prihodkov, čisti poslovni izid je znašal 693.879 evrov. V naslednjem letu so prihodke še povišali, dosegli so 4.469.552 €, čisti poslovni izid pa je znašal 816.109 evrov.

Lani so imeli več kot 4,5 milijona evrov prihodkov, čisti poslovni izid je znašal 787 tisoč evrov, medtem ko je pri njih zaposlenih manj kot šest oseb.  

Kaj vam nudi "zaposlitev"? Samostojno podjetništvo!

Vendar pa je ob tem zanimivo, kako se podjetje predstavlja na svoji spletni strani.

"Smo del vodilne nemške multinacionalke, ki je prisotna v več kot 50-ih državah sveta in smo ekskluzivni uvoznik za slovensko tržišče. V nekaj kratkih letih smo zrastli v kolektiv, ki šteje več kot 90 sodelavcev različnih profilov in starosti."

Ker vsa leta dosegajo rast poslovanja, nadaljujejo, so trenutno v procesu "intenzivne širitve, saj nam potencial tržišča omogoča nenehno rast".

"V bližnji prihodnosti načrtujemo, da bo naš kolektiv presegel številko 150 sodelavcev, kar bo posledično omogočilo odpiranje novih mikro predstavništev po Sloveniji. K intenzivni rasti so najbolj prispevali perspektivna branža, visoko kvalitetni prodajni program, izredno konkurenčne cene, stimulativno in pozitivno delovno okolje za vse sodelavce ter več desetletne izkušnje naših vrhunskih strokovnjakov s področja trženja, managementa in coachinga," so prepričani.

Kako je torej mogoče, da njihov kolektiv šteje več kot 90 sodelavcev, medtem ko uradni podatki kažejo, da zaposlujejo manj kot šest oseb? Odgovor smo našli na njihovi spletni strani, natančneje pod zavihkom "kariera", kjer vabijo ljudi v svoje vrste.

Prvi odgovor na vprašanje, "kaj vam nudi zaposlitev", je namreč "samostojno podjetništvo".

Prtscr

Izkoriščanje študentov?

Na portalu Reddit je svoje izkušnje zapisal uporabnik, ki trdi, da je nekdaj prodajal njihove sesalce. "Tu se gre za popolno izkoriščanje študentov. Uporaba lastnega prevoza, stroške goriva si kriješ sam. Oni ti garantirajo, če narediš 25 prezentacij na mesec, da dobiš 800 evrov +10 % od vsakega prodanega sesalca."

Nadaljuje, da se sprva sliši mikavno, najuspešnejšim prodajalcem naj bi ponujali tudi plačan izlet v Istanbul. "No, na koncu te nategnejo, da se za prezentacijo šteje, kadar pride pogovor o prodaji," pravi, torej takrat, ko "kot prodajalec pokličeš direktorja, da malo zbije ceno za stranko".

Nekateri so s sesalcem zelo zadovoljni

Najde pa se tudi nekaj zadovoljnih strank. "Sesalec imamo pri hiši že cca. 13 let. Za nakup smo se odločili po temeljitem premisleku, saj zadeva resnično ni bila poceni – za povprečno gospodinjstvo PREDRAG! To pa je dejansko edina slaba lastnost tega sesalnika," pravi eden od zadovoljnih kupcev, ki med drugim pravi, da se odlično obnese pri sesanju tepihov in jogijev. "Ko enkrat sesalec kupiš, drugih stroškov z njim več nimaš," še dodaja.

Cena v Avstriji manj kot tisoč evrov

Želeli smo preveriti, kakšna je cena produkta, vendar pa je podjetje na svoji spletni strani ne navaja, medtem ko stranke navajajo različne cene. Končna cena produkta v Sloveniji je najbrž tako odvisna od osebnega dogovora s prodajalcem ter od dodatkov k produktu.

Ko smo želeli preveriti, kakšno ceno taisti produkt dosega v Nemčiji, smo ugotovili, da do spletne trgovine iz Slovenije sploh ne moremo dostopati.

Smo pa iz Avstrije lahko dostopali do spletne strani, kjer prodajajo omenjene sesalce. Cena ne dosega niti tisoč evrov.

Prtscr

Direktor: Neposredna prodaja je na slabem glasu

Na naša vprašanja so se odzvali tudi v podjetju Proaktiv plus. Ustanovitelj Robert Križman se zaveda, da je "na splošno neposredna prodaja bolj na slabem kot na dobrem glasu, pa še vse, ki se uvarjamo s to dejavnostjo, se meče v isti koš".

"Zato smo v podjetju popolnoma zavezani k spoštovanju predpisov in zakonov", njihova poslovna filozofija pa da postavlja zadovoljstvo strank na prvo mesto, trdi. Pohvali se tudi s platinasto bonitetno odličnostjo AAA in dobrodelnostjo podjetja.

Prednosti neposredne prodaje vidi predvsem v tem, da lahko stranka izdelek preizkusi v svojem domu "in tako na najbolj neposreden način ugotovi kako izdelek deluje, spozna njegovo učinkovitost, uporabnost in če aparat potrebuje oz. rešuje probleme povezane s čiščenjem in vzdrževanjem bivalnih prostorov".

Križman trdi, da je zaradi prodaje na domu stranka "še bolj dodatno zaščitena z zakoni in predpisi v primeru, da si premisli po nakupu".

"Starost 79 let je previsoka, da bi lahko stranka pri nas imela obroke"

Poleg tega Križman pravi, da primer, ki smo ga predstavili na začetku članka, ni povezan z njihovim podjetjem. "Namreč, ko smo preverili kupce na ta dan, ni iz Celja nobenega upokojenca. Ravno tako nimamo produkta, ki bi stal 4000 evrov. Naša pogodbo je možno v skladu z zakonom brez pojasil in posledic razdreti v roku 14 dni od nakupa in ne v šestih dneh in tudi starost 79 let je previsoka, da bi lahko stranka pri nas imela obroke," pravi. Tudi trditev, da so njihove ciljne stranke starejši, po njegovih besedah "nikakor ne drži, saj je delež kupcev/upokojencev pribiližno 20-odstoten", kar naj bi bilo razvidno iz trajnikov.

Na forumih pa se po njegovem mnenju ljudje lahko "skrivajo za anonimnostjo".

"Težko je tudi, ko se vsi sprašujemu, čemu taki zapisi, ker resnično ne delamo tako. V resnici niti ne vemo, kdo stoji za tem, možno, da je to tudi nelojalna konkurenca. Seveda bi vsi mi rajše videli, da bi bile objave korektne ali vsaj bolj kulturne. Smo odprti za kritiko, saj vedno verjamemo, da lahko delamo še boljše, zato z pozornostjo sledimo google oceni, kjer naše delo ocenjujejo osebe z imeni in priimki in tisti, ki so res doživeli našo predstavitev."

Primere na inšpektoratu naj bi že razrešili

Križman nam je zatrdil tudi, da so "zaplet" s tržnim inšpektoratom v obeh odprtih zadevah že rešili. "Eni stranki smo zaradi težke življenske situacije, ki se je zgodila po nakupu, celo omogočili odstop od pogodbe po pretečenem roku za stornacijo in ji v celoti vrnili že vplačan znesek," je pojasnil.

Dodaja, da lahko prijavo na inšpektoratu poda vsak in "šele pregled pokaže ali je primer res v neskladju z zakonom, kar se pri nas ne dogaja". Kot razloži, si približno 15 odstotkov kupcev (kar pomeni približno 20 kupcev na mesec) premisli in odstopi od pogodbe. "Prav vsem, ki to storijo v zakonskem roku, brez kakršnih koli težav to omogočimo."

Za odstop od pogodbe krivi družinske člane in znance, "ki produkta sploh niso videli"

Najbolj pogost razlog za odstop so po Križmanovih besedah mnenja strankinih družinskih članov oziroma znancev, "ki produkta sploh niso videli in ga ne poznajo". Zatrjuje, da je njihov produkt kakovosten in da se za nakup v povprečju odloči vsaka šesta družina, ki ima predstavitev. "Če bi res vsiljevali, bi bilo to povprečje nižje, stornacije pa bistveno višje," je prepričan.

Spregovoril je tudi o cenah in dejal, da primerjava s ceno produkta na avstrijskem trgu ni ustrezna, saj da ne gre za isti model oziroma tehnologijo in dodatne priključke. Po njegovih besedah gre za model, ki je prvič prišel na tržišče pred več kot desetimi leti "in ga pri nas že nekaj let ne prodajamo".

"Avstrijsko tržišče pokriva direktno proizvajalec, ki svojega programa ne trži na način direktne prodaje, temveč preizkuša uspešnost prodaje preko spleta na lokalnem trgu, po cenah proizvajalca brez vseh dodatnih stroškov, ki jih prinaša direktna prodaja, tako kot delamo ostali distributerji po svetu."

Poslal nam je interni priporočeni cenik za različne države iz katerega je razvidno, da je cena produkta v nekaterih drugih državah bistveno višja kot v Sloveniji. Njihova trenutna prodajna cena produkta pa je od 2390 do 3270 evrov "in je odvisna od dodatkov in priključkov".

Zakaj pa nimajo cen produkta objavljenih kar na svoji spletni strani? "Ker so odvisne od posameznega trga, kupne moči in vseh stroškov, ki so povezani s prodajo," pravi sogovornik.

Delo preko espeja "značilnost neposredne prodaje"

Glede (ne)zaposlovanja sodelavcev pa Križman pravi, da je to "značilnost neposredne prodaje povsod po svetu". 

"En razlog za to je, ker marsikdo to dela ob službi, da ima zato družina lahko boljši standard, drugi razlog pa je, da velja to delo kot poslovna priložnost, kjer lahko posameznik skupaj z ustreznim mentoriranjem stopi na pot podjetništva ter si na osnovi svojega truda, učenja, vztrajnost in pozitivne naravnanost ustvari boljšo možnost, kot jo daje zgolj zaposlitev," razloži.

Čeprav na svoji spletni strani pišejo o 90 "sodelavcih", nam je Križman dejal, da "trenutna ekipa šteje približno 65 sodelavcev, od katerih ima večina družino in s tem še večjo odgovornost do dela", na katere so "zelo ponosni", "predvsem zaradi njihove osebne rasti, ki jo doživijo pri našem skupnem delu, kar nam daje največjo motivacijo".

Evidenc posebej za prodajo na domu na inšpektoratu ne vodijo

V naši poizvedbi smo zasledili še nekaj drugih imen podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo na domu. Tržni inšpektorat smo zato vprašali, koliko tovrstnih primerov nepoštene poslovne prakse pri prodaju na domu obravnavajo. Kot nam je pojasnila glavna inšpektorica, evidence prijav posebej za to področje sicer ne vodijo. "Glede na to, da je nepoštene poslovne prakse na tem področju tako rekoč nemogoče ugotavljati na splošno, potrošnikom, ki menijo, da so bili kakorkoli zavedeni ali prisiljeni v nakup, predlagamo, da podajo prijavo na Tržni inšpektorat RS. V okviru svojih pristojnosti lahko inšpektorat, če ugotovi nepošteno poslovno prakso, sporno ravnanje podjetja prepove ter zoper podjetje prekrškovno ukrepa. Zakon za prekršek, ki ga stori pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, predpisuje globo od 5.000 do 50.000 evrov (za odgovorno osebo 1.500 do 5.000 evrov)," pojasnjuje Andreja But.

Profimedia

• Vstop v svoje bivališče naj potrošnik dovoli le v primerih, ko ga ponudba blaga zanima. 
• Pred vstopom naj od akviziterja zahteva, da mu pojasni, v imenu koga nastopa ter kaj ponuja. Če potrošnik predstavitve ne želi, akviziterju ne sme dovoliti vstopa. 
• Če akviziter vztraja ali celo želi brez privolitve potrošnika vstopiti v njegovo bivališče, lahko potrošnik za pomoč pokliče policijo, s tem pa lahko seznani tudi Tržni inšpektorat RS.
• Če se oseba, ki ponuja določeno blago, noče predstaviti in/ali povedati v imenu katerega podjetja nastopa, obstaja sum, da oseba opravlja delo na črno. Potrošnik naj s tako osebo ne sklepa pogodb, saj bo v primeru napak na blagu lahko imel težave pri uveljavljanju svojih pravic, hkrati pa se bo štel za sostorilca pri delu na črno. O sumu dela na črno naj potrošnik obvesti Finančno upravo RS. 
• Potrošnik naj pred odločitvijo za nakup blaga temeljito premisli, ali to blago dejansko potrebuje. Če o tem ni stoodstotno prepričan, naj si vzame čas za premislek, saj bo zaradi preuranjene odločitve trpel določene stroške (npr. stroške vračila prejetega blaga). Prav tako ni nujno, da je cena ponujenega blaga dejansko ugodna glede na ponudbo drugih podjetij na trgu, predvsem recimo v primerjavi z enako ponudbo v spletnih trgovinah ali celo običajnih prodajalnah.

Kaj pa storiti, če je že prepozno in smo kupili nekaj, kar obžalujemo?

Če je potrošnik kljub vsem navedenim nasvetom kupil določeno blago, nato pa je po premisleku ugotovil, da se je prenaglil, naj takoj, najkasneje pa v 14 dneh podjetju pisno s priporočeno pošiljko pošlje svojo odstopno izjavo, svetujejo na inšpektoratu. "Zadostuje, da zapiše, da odstopa od pogodbe, ki pa jo mora opredeliti (zapisati da gre za pogodbo, sklenjeno npr. dne 26. 2. 2025 št. 123456 za nakup izdelka XY)," dodaja Andreja But.

V nadaljnjih 14 dneh mora morebiti že prejeto blago podjetju tudi vrniti. Kot pojasnjuje sogovornica z inšpektorata, ima potrošnik namreč v primeru sklenitve pogodbe zunaj poslovnih prostorov pravico, da najkasneje v 14 dneh od prevzema blaga podjetju sporoči, da odstopa od pogodbe, ne da bi mu bilo treba navesti razlog za svojo odločitev. "Ta pravica je potrošniku dana prav z razlogom preprečiti morebitne preuranjene odločitve za nakup določenega blaga v primerih, ko je pobuda za sklenitev pogodbe dana s strani podjetja. Če je potrošnik v skladu z navedenim izkoristil pravico do odstopa od pogodbe, mu mora podjetje vrniti vsa prejeta plačila, in sicer najkasneje v 14 dneh od prejema potrošnikovega obvestila o odstopu od pogodbe."

Edini strošek, ki potrošnika bremeni v zvezi z odstopom, je neposreden strošek vračila blaga, pa še to ne v vsakem primeru. Če podjetje kljub temu ne vrne prejetih plačil, to predstavlja prekršek, zaradi katerega lahko tržni inšpektorat izreče globo (1.500 do 5.000 evrov za pravno osebo oziroma samostojnega podjetnika posameznika, 400 do 1.500 evrov za odgovorno osebo).

nina.sprohar@styria-media.si