Evropska komisija je danes objavila novo poročilo o napredku na področju izobraževanja in usposabljanja. Poročilo navaja, da so države članice EU v zadnjem desetletju na ključnih področjih izboljšale izobraževalne sisteme, vendar so dosegle le enega od petih ciljev za leto 2010.
Evropski uniji je tako uspelo doseči merilo uspešnosti na področju števila diplomantov matematičnih, naravoslovnih in tehnoloških ved, ki se je od leta 2000 povečalo za kar 37 odstotkov in preseglo zastavljeni cilj, ki je znašal 15 odstotkov. Velik napredek je bil dosežen tudi pri zmanjšanju šolskega osipa, povečanju števila učencev, ki dokončajo srednješolsko izobraževanje, izboljšanju bralnih spretnosti in povečanju deleža odraslih, ki se izobražujejo in usposabljajo.
Vendar evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Androulla Vassiliou s stanjem ni povsem zadovoljna: "Dobra novica je, da se je raven izobraževanja v Evropi znatno povečala. Več mladih dokonča srednješolsko izobraževanje in diplomira na visokošolskih ustanovah kot pred 10 leti. Še vedno pa ostaja pereče vprašanje osip – ta namreč prizadene vsakega sedmega mladega v Evropski uniji – petina učencev pa ima pri 15 letih še vedno težave pri branju. Zato sta izobraževanje in usposabljanje ključna cilja strategije Evropa 2020. Države članice si morajo še bolj prizadevati, da bomo dosegli skupne evropske cilje."
Slovenija uspešna pri srednješolskem izboraževanju
Slovenija se je uvrstila med najuspešnejše članice EU pri izpolnjevanju merila uspešnosti na področju dokončanega srednješolskega izobraževanja, in sicer za Slovaško, Češko in Poljsko. Srednjo šolo je leta 2009 v Sloveniji dokončalo 89,4 odstotka, kar presega merilo za leto 2010, ko bi moralo v EU imeti dokončano srednješolsko izobrazbo najmanj 85 odstotkov dvaindvajsetletnikov.
Na dobri poti smo tudi glede vključenosti v predšolsko vzgojo. Do leta 2020 morajo članice EU med četrtim letom starosti in starostjo, ko se začne obvezna osnovna šola, v vrtec vključiti vsaj 95 odstotkov otrok. V Sloveniji jih je bilo leta 2010, dobrih 90 odstotkov.
V vrhu smo tudi po številu diplomantov matematičnih, naravoslovnih in tehnoloških ved. Merilo EU je, da bi se do leta 2010 skupno število diplomantov matematičnih, naravoslovnih in tehnoloških ved moralo povečati na vsaj 15 odstotkov, neuravnoteženost med spoloma pa bi se morala zmanjšati. V Sloveniji se je povečalo za 26,5 odstotka.
