Na Statističnem uradu RS so analizirali populacijo rojstev od 2014 do 2018. V tem obdobju se je rodilo 102 tisoč otrok, kar pomeni 55,8 rojstev v povprečju na dan. Ob tem so opozorili, da so upoštevali podatek, kdaj se je otrok rodil, niso pa mogli upoštevati, kdaj se je porod začel, saj se ta podatek ne beleži.
Zanimalo jih je, koliko rojstev v omenjenem obdobju, je bilo na dan luninih men. Podatki so pokazali, da se je najmanj otrok v povprečju rodilo na dan prazne lune. Manj od povprečja se jih je rodilo tudi na dan prvega krajca. Na dan polne lune se je rodil en otrok več kot v povprečju, največ rojstev pa je bilo na dan zadnjega krajca. Med posameznimi dnevi so razlike relativno majhne.
Analizirali so tudi celoten lunin mesec. V 29 dneh se največ otrok rodi na dan zadnjega krajca, dnevi s polno luno pa so na šestem mestu.
Po podatkih NIJZ je trenutno četrtina porodov sproženih oziroma gre za načrtovane carske reze, zato so se odločili preveriti tudi podatke o rojstvih med leti 1954 in 1958. V tistem obdobju je bilo namreč doma rojenih kar 40 odstotkov otrok, zaradi česar lahko predpostavljamo, da so stvari tekle bolj po naravni poti. Iz podatkov so ugotovili, da je bilo število rojstev na dneve luninih men majhno, na dan polne lune pa je bilo število rojstev pod povprečjem.
Med analizo podatkov so ugotovili, da so bila rojstva pred 60 leti bolj enakomerno porazdeljena po dnevih v tednu. Do vidne spremembe je prišlo po letu 1980, ko je že bolj opazna razlika med rojenimi ob koncu tedna in med tednom. V zadnjem obdobju se največ otrok rodi v petek (16 odstotkov), najmanj pa v nedeljo in soboto.
Na podlagi analiziranih podatkov SUR tako ne more potrditi teze, da se ob polni luni rodi več otrok. V zadnjih letih ima namreč na porode večji vpliv kot luna dan v tednu, saj se največ porodov in carskih rezov opravi med tednom.
