Henrik VIII. je bil angleški vladar na začetku 16. stoletja, ki je po sporu z Vatikanom ustanovil Anglikansko cerkev, kar je botrovalo krvavim vojnam po Evropi in drugod po svetu ter napetostim vse do današnjih dni, če se spomnimo le Severne Irske.
S papežem si je prišel Henrik navzkriž, ker se je ločil od žene Katarine Aragonske, potem ko mu ni rodila moškega naslednika. Angleški zgodovinar Giles Tremlett trdi, da Katarina otrok ni mogla imeti zaradi anoreksije. Že kot najstnica, ki je s 15-leti domači španski dvor zamenjala z angleškim, je imela težave s pravilno prehrano, o čemer pričajo pisma, ki so romala med Londonom in Granado.
Svoja prva leta v Angliji je zelo trpela, počutila se je osamljeno in nesprejeto, pogosto je bolehala. Obenem je celotna Anglija pritiskala nanjo, naj rodi sina in s tem omogoči nadaljevanje dinastije Tudorjev. Vse to je povzročilo anoreksijo in bulimijo, po poročanju Daily Maila trdi zgodovinar.
V postelji ji ni šlo
S 15 leti se je poročila s prestolonaslednikom Arturjem, s katerim pa po lastnih besedah in na jezo princa nikoli nista imela pravih spolnih odnosov. Artur je kmalu umrl, Katarina pa je nato životarila, pozabljena od španskih sorodnikov in angleških dvorjanov. Poročila pravijo, da se je zelo pogosto postila, bruhala in zavračala hrano, bila je bolna, čemur je sledilo puščanje krvi kot takrat priljubljena praksa zdravnikov.
"Če ne bi bila devica ..."
Španska delegacija na angleškem dvoru je v pismih v domovino modrovala, da gre bolezen pripisati dejstvu, da je Katarina še vedno devica in da bi, če bi se poročila s človekom, ki bi vedel, kako se stvari streže, gotovo delovala precej drugače.
Ko je bila stara 23 let, je z 19-leti postal kralj mlajši Arturjev brat Henrik in oženil Katarino, da bi s tem potrdil vezi med Anglijo in takrat mogočno Španijo. Vendar so bile posledice anoreksije že preveč očitne. Kljub nerednemu menstrualnemu ciklusu, prvemu pokazatelju prehranskih motenj, je Katarini z živahnim Henrikom uspelo večkrat zanositi, a so se vse nosečnosti končale s splavi ali zgodnjo smrtjo rojenih otrok. Preživela je le hčerka Marija, iz kasnejše državljanske vojne znana pod vzdevkom "krvava".
Henrik VIII. je uteho zaradi neplodne žene našel v Ani Boleyn, njegova odločitev, da je zanjo pripravljen v Angliji izkoreniniti Katoliško cerkev, pa je imela posledice še stoletja. Leta 1534 je storil usoden korak, ko se je ločil od Katarine in ustanovil Anglikansko cerkev.
