To varčevanje naj bi bilo po novem obvezno za vse

"V letu 2024 je imel član, ki se je ob upokojitvi odločil za nakup pokojninske rente, na računu v povprečju približno 12.000 evrov. Privarčevani znesek se počasi povečuje. Zaradi naložbene politike življenjskega cikla pričakujemo v prihodnosti hitrejše povečanje sredstev članov," pravijo v Triglavu.

V pokojninski družbi A pravijo, da ima ob upokojitvi povprečen zavarovanec na računu približno deset tisoč evrov, "je pa razpon zelo velik". Zneski se sicer vsako leto povečujejo, saj zaposleni varčujejo daljši čas.

"V letu 2023 je povprečni znesek tistih, ki so se upokojili, znašal približno 7.200 evrov, vendar je med temi tudi mnogo takih, ki so varčevali le kratek čas, nizke premije ali pa so vmes celo prekinjali zavarovanja in dvigovali sredstva. Bolj zgovoren je podatek, da so tisti, ki so po koncu varčevanja sklenili izplačevanje rente, na osebnem računu imeli približno 13.400 evrov," pravijo v Savi pokojninski. Leta 2020 je bil ta znesek 11.700 evrov.

Modra zavarovalnica je nekoliko posebna, saj pri njej pokojninsko zavarovanje za svoje zaposlene plačujejo delodajalci v javnem sektorju. "Zaposleni v javnem sektorju imajo ob upokojitvi zbranih manj sredstev (povprečno 10.000 evrov), saj so zakonsko predpisane premije oziroma vplačila relativno nizka. Zaposleni si premijo sicer lahko sami povišajo in s tem izkoristijo davčno olajšavo," so še dodali. Privarčevani zneski se zato precej razlikujejo in lahko znašajo do 50.000 evrov, v nekaterih primerih pa tudi dvakrat več, so še dodali v Modri zavarovalnici.

Olajšava pri dohodnini

Če posameznik sam plačuje pokojninsko varčevanje, se mu prizna davčna olajšava. Ta je največ 5,844 odstotka bruto plače in ne več kot 2904 evrov. Če bi nekdo z bruto plačo 3000 evrov vplačal maksimalni znesek 2104 evre, to je 175 evrov na mesec, bi pri dohodnini dobil nazaj 547 evrov ali 26 odstotkov vplačanega zneska. Višja kot je plača, višji je "prihranek", saj je zaposleni v višjem dohodninskem razredu.

Koliko denarja bi bilo pametno privarčevati

Koliko denarja bilo smiselno imeti privarčevanega? "To je zelo odvisno od vsakega posameznika in od njegovih prihodkov, višine javne pokojnine, drugega premoženja, lastništva nepremičnine, v kateri prebiva, in drugih faktorjev. Bi pa morali stremeti k temu, da bi posameznik prejemal v pokoju dodatno pokojnino v višini približno 30 odstotkov svoje plače pred upokojitvijo in tako bi se skupaj z javno pokojnino približal svojim prihodkom pred upokojitvijo," pravijo v pokojninski družbi A.

"Razlika, ali bolje rečeno, prepad, med zadnjo plačo in odmerjeno pokojnino predstavlja tisto osebno okoliščino, ki je najpomembnejša za želeni odgovor. Koliko nižjo pokojnino prejme upokojenec z odhodom v pokoj in kako to vpliva na njegov življenjski standard, ki ga je vajen v času aktivne dobe? Praviloma je to okoli 35 odstotkov. Če nekdo prejema 1.000 evrov plače, s pokojnino 'izgubi' 350 evrov. Če drug posameznik prejema 2.000 evrov plače, s pokojnino izgubi kar 700 evrov. Gre seveda za poenostavljen primer," pravijo pri Savi pokojninski in dodajajo, da je pomembna okoliščina tudi premoženjsko stanje, torej če ima oseba premoženje, ki ga bo poleg dodatne pokojninske rente koristila ob upokojitvi.

Profimedia

"Priporočljiv znesek je odvisen od posameznikovih dohodkov, časa trajanja zaposlitve in starosti ob upokojitvi. Dodatno pokojninsko zavarovanje je namenjeno zapolnitvi pokojninske vrzeli, torej nadomestitvi razlike med prejemki, ki jih je oseba navajena prejemati pred upokojitvijo in pokojnino, do katere je upravičena," pravijo v Modri zavarovalnici in poudarjajo, da je prek spletnega portala Moj eZpiz mogoče pogledati, kakšna pokojnina te čaka.

Večina pokojninskih družb ima na spletni stran kalkulatorje, kjer je mogoče izračunati, kakšen znesek ali rento bi ti prineslo določeno varčevanje.

Denar, ki si ga sam vplačal, lahko dobiš izplačan kadarkoli

Izplačilo sredstev pred upokojitvijo je možno za denar, ki ga je članu vplačal delodajalec do 31. 12. 2012 in za sredstva, ki jih je posameznik kadarkoli vplačal sam in uveljavil davčno olajšavo pri dohodnini.

Ob upokojitvi je možen tudi enkraten dvig sredstev, ki jih je delodajalec vplačal po 31. 12. 2012, če znesek ne presega 6.172,89 evra. Meja velja za letos in se valorizira. 

V primeru enkratnega izplačila je treba plačati dohodnino, kar je navadno velik finančni udarec. Izplačilo v več letnih obrokih ni možno, je pa mogoče izplačilo zahtevati šele v letu, ko je prejemnik že celo leto v pokojnini in so prihodki nižji, nižja pa posledično tudi dohodnina.

Saša Despot

"Le nekaj odstotkov članov, za katere vemo, da so upokojeni, se je odločilo za izplačilo v enkratnem znesku. Odstotek teh članov se znižuje," pravijo pri Triglavu. V letu 2023 se je več kot 37 odstotkov zavarovancev, merjeno po višini prihranka, odločilo za rento. Še leta 2020 je bilo takih primerov le 25 odstotkov, pravijo v Savi.  "Vsako leto več varčevalcev se ob upokojitvi odloči za rento, kar je posledica zasnove samega varčevanja. Gre namreč za dolgoročno varčevanje. Še zlasti je to pomembno v primerih, ko se plačujejo nizki mesečni varčevalni zneski. Drug steber je v Sloveniji relativno mlad produkt. Z izvajanjem smo pričeli konec leta 2000. Do leta 2020 so le redki za seboj imeli 20 let varčevanja, kar je za doživljenjsko prejemanje rente, malo. Tudi danes, leta 2024, zaradi številnih enkratnih dvigov v obdobju 2011-2014, ki so bili mogoči, ljudje odhajajo v pokoj z nizkimi privarčevanimi zneski –  vsaj polovico nižjimi, kot bi lahko," še opozarjajo v Savi pokojninski.

Večji kot je privarčevani znesek, bolj se ljudje odločajo za rento, kar je tudi z vidika dohodnine bolj ugodno, saj je polovica rente oproščena dohodnine, poleg tega pa se plačilo dohodnine, ki je v primeru enkratnega izplačila enkratno, razpotegne v več let.

Vključenih 600 tisoč ljudi, po novem bi bili vsi

V kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga svojim zaposlenim zagotavljajo delodajalci, je bilo ob koncu lanskega leta vključenih 613.683 zavarovancev, pri čemer je 210.147 zavarovancem zavarovanje mirovalo oziroma je bilo v zadržanju (zanje delodajalci niso plačevali novih vplačil dodatnega pokojninskega zavarovanja). To obliko zavarovanja je svojim zaposlenim ponujalo 7.647 delodajalcev, pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

Javni uslužbenci so samodejno vključeni v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence, varčevanje se izvaja v okviru Krovnega pokojninskega sklada za javne uslužbence (KPSJU), ki ga upravlja Modra zavarovalnica. V to varčevanje je bilo ob koncu lanskega leta vključenih 256.965 zavarovancev (za 50 tisoč ljudi se trenutno ni vplačevalo). Vplačila v kolektivno zavarovanje za javne uslužbence je izvajalo več kot 1800 delodajalcev v javnem sektorju, kažejo podatki ministrstva.

"Pri tem je treba opozoriti, da so vplačila v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence relativno nizka, saj znašajo v povprečju le 35 evrov na mesec in so tako precej nižja od vplačil delodajalcev zasebnega sektorja, kjer povprečno vplačilo v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje znaša okrog 100 evrov," so še dodali.

Septembra 2024 je v skladih prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja Skupine Triglav v Sloveniji varčevalo skoraj 100.000 članov. Pokojninska družba A je imela konec avgusta imamo 66.147 zavarovancev, od tega skoraj 3.800 prejemnikov rent), Sava pokojninska ima trenutno dobrih 35.000 varčevalcev in več kot 2.700 prejemnikov dodatne pokojnine. Pri Modri zavarovalnici za pokojninsko rento varčuje skoraj 310.000 članov.

Pokojninska reforma predvideva, da bi bili po novem vsi zaposleni avtomatično vključeni v pokojninsko varčevanje, lahko pa bi se iz njega na lastno željo izključili. Na kakšen način bi potekala izključitev, koliko bi plačevali zaposleni in koliko delodajalci, kakšna bi bila davčna olajšava, je še predmet dogovora med socialnimi partnerji.

janez.zalaznik@styria-media.si