V nadaljevanju preberite:
- Gibanje Svoboda predlaga nov praznik
- Nova koalicija povrnila praznik spomina na komunistične žrtve
- Levica in Resnica menita, da je praznik spomina na komunistične žrtve nepotreben
Gibanje Svoboda je v proceduro v državni zbor vložila predlog novele zakona, ki bi uvedla nov državni praznik, dan Triglava. Kot so zapisali v obrazložitvi, je 7. avgusta 1895 Jakob Aljaž postavil sloviti stolp na vrhu Triglava, Aljažev stolp pa je postal brezčasni simbol slovenske samostojnosti, odpora proti potujčevanju in narodne identitete, zato si kot simbol slovenskega naroda zasluži posebno mesto v koledarju državnih praznikov. Praznik bi tudi utrjeval zavest o kulturni in narodni identiteti Slovencev ter še posebej ljubezni do gora.
Svoboda svoj predlog gradi na pobudi Marka Viduka iz Bohinja. V državni zbor jo je bohinjčan vložil oktobra lani, vendar mu ni uspelo zbrati dovolj podpisov. V 60-dnevnem roku je bilo zbranih 570 podpisov, potrebnih bi jih bilo 5000. Viduki se je ideja o dnevu Triglava porodila ob 130. obletnici postavitve Aljaževega stolpa.
Nov državni praznik ne bi bil dela prost dan.
Janša razglasil, Golob ukinil, Janša ponovno razglasil
Nova koalicija SDS, Demokratov ter trojčka NSi, SLS in Fokus je na začetku mandata 17. maj ponovno razglasila za nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja. Ta dan so razglasili že na koncu svojega zadnjega mandata maja 2022. Leto pozneje ga je vlada Roberta Goloba ukinila dan ukinjen. Tudi nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja ni dela prost dan.
Resnica in Levica menita, da zakon ni potreben
Poslanci Levice in Vesne so nato v državni zbor vložili predlog, da bi v zakonu črtali člen, ki 17. maj razglaša za nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja. Namen uvedbe spominskega dne ni sprava, ampak ideološko razdvajanje v družbi, poudarjajo pri Levici, kjer ponovno uvedeni spominski dan vidijo kot ideološki projekt desnice.
Pri Levici in Vesni pričakujejo, da bo predlog podprla tudi Resnica. Vodja te poslanske skupine Katja Kokot in tudi predsednik Resnice Zoran Stevanović sta ob sprejemanju novele zakona o prikritih vojnih grobiščih izrazila mnenje, da ta praznik ni potreben, je spomnila.
Če bi plešasti komunajzar živel v obdobju II.svetovne vojne bi bilo žrtvev komunizma nemerljivo več ali pa če bi bil pri domobrancih bi bilo še več žrtev na strani zavednih Slovencev. . Odvisno kam bi se prislinil . Sedaj leta… ...prikaži več 2026 se je prislinil k morilskemu židu in enako morilskemu Oranžnemu in kdor podpira vojne zločince jim je čisto enakovreden in nemogoče ni , da bo zgodovina marsikaj razkrila kar si sedaj lahko le potiho mislimo. ko nas že zdavnaj več ne bo.