"Da, aboslutno," je odgovor Egona Zakrajška iz ameriške investicijske banke na vprašanje, ali je verjetno, da bo Slovenija morala jeseni zaprositi za finančno pomoč.
Z njim se strinja ekonomist Matej Lahovnik, ki poudarja, da je manevrskega prostora zelo malo in da je luknja, ki so jo povzročile banke in prezadolženost podjetij, velika. Največji problem pa je, da ni politične volje za reševanje, predvsem s strani opozicije, je poudaril v razpravi v TV Klubu na PopTV.
Tu ne gre le za zlato fiskalno pravilo, določanje o katerem so stranke prestavile na jesen. Problem je, da država rešuje le posledice, ne pa tudi vzrokov. "Kaj smo naredili na prihodkovni strani? Nič," je kritičen generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer.
Neučinkovitost sodnega sistema
Problem je tudi, da je naš sodni sistem neučinkovit, saj nihče od tajkunov in tistih, ki so podeljavali sporne kredite, še ni odgovarjal za svoja dejanja, so poudarili govorci. Čeprav so imena znana.
Čas se izteka, saj terjatve iz dneva v dan rastejo. Andraž Grahek iz KD skladov poudarja, da je bilo še lani okoli pet milijonov slabih terjatev dnevno, medtem ko je letos ta številka narasla na več kot šest milijonov. Poslance bo, ko se bodo vrnili s počitnic, tako pričakalo za med 150 in 180 milijoni novih slabih terjatev, je izračunal.