V zadnjih dneh se pojavljajo špekulacije o številu prosilcev za mednarodno zaščito, ki naj bi jih države članice lahko vrnile v Slovenijo.
"Zavračamo vsakršno posploševanje in poenostavljanje postopkov mednarodne zaščite, še posebej, ker se obravnava ljudi in ne golih številk," so tovrstne navedbe zavrnili na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ).
"Predaje prosilcev po Dublinski uredbi so regulirane, nanje vpliva več dejavnikov in meril, zato jih nikakor ne moremo zreducirati na matematično seštevanje ali odštevanje. Ključna okoliščina torej ni število tistih, ki so v Republiki Sloveniji vložili prošnje za mednarodno zaščito, temveč podatek, da je Slovenija lani prejela 362 najav za predajo prosilcev za mednarodno zaščito, od katerih pa jih je bilo realiziranih 150," so zapisali na MNZ in dodali, da so navedbe o množičnem vračanju prosilcev za mednarodno zaščito v Slovenijo "popolnoma neutemeljene in zavajajoče".
Uredba 604/2013/EU oziroma tako imenovana Dublinska uredba določa, da mora prošnjo za mednarodno zaščito obravnavati ena sama država članica Evropske unije. Koncept mednarodne zaščite prosilcu zagotavlja pravico do zaščite v varni državi, ne pa tudi možnosti izbire države članice, ki naj obravnava njegovo prošnjo. Osnovni merili določata, da je za obravnavo prošnje odgovorna tista država članica, katere zunanjo mejo je prosilec ob prihodu iz tretje države nezakonito prečkal po kopnem, morju ali zraku, oziroma ki je prosilcu izdala veljaven dokument za prebivanje ali vizum. Ključna okoliščina za ugotovitev nezakonitega vstopa je obstoj zadetka v evidenci Eurodac, v kateri se shranjujejo prstni odtisi, odvzeti ob vložitvi prošnje za mednarodno zaščito.
Najdlje se čaka leto dni
azilni dom Logatec
Dublinska uredba zelo natančno določa sam postopek ugotavljanja pristojnosti druge države članice. Kadar država članica meni, da je za obravnavanje prošnje odgovorna druga država članica, mora čim hitreje, v vsakem primeru pa v največ dveh mesecih od ugotovitve zadetka v sistemu Eurodac, od druge države članice zahtevati, da sprejme prosilca.
Kadar zahteva za ponovni sprejem prosilca ni podana v navedenem roku, je za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito odgovorna država članica, v kateri je bila vložena nova prošnja. Zaprošena država ima možnost preveriti pravilnost okoliščin, na podlagi katerih je bila pozvana k prevzemu prosilca, in lahko sprejem tudi zavrne v kolikor meni, da po merilih iz Dublinske uredbe zanj ni pristojna. Svojo odločitev mora sprejeti čimprej in jo posredovati ne pozneje od enega meseca od datuma prejetja zahteve.
Tudi predaja je formalizirana in zahteva sodelovanje obeh držav. Predaja prosilca se mora izvesti v roku, ki ga določa uredba, in sicer kakor hitro je to praktično izvedljivo, najkasneje pa v šestih mesecih po odobritvi zahteve, da bo druga država članica sprejela osebo, ali od prejema pravnomočne sodne odločbe v primeru, da je bila predaja odložena z začasno odredbo.
Ta rok se lahko podaljša na največ eno leto, če predaja ni bila možna, ker je oseba v zaporu, ali na največ osemnajst mesecev, če oseba pobegne. Kadar država članica pravočasno ne izvede predaje oziroma se le-ta ne opravi v določenem roku, je odgovorna država članica oproščena svoje obveznosti sprejema te osebe, odgovornost pa se prenese na državo članico, ki je podala zahtevo.
azilni dom Logatec
dezurni@styria-media.si
Vse tiste, ki so pri nas zaprosili za azil ter brez dovoljenja zapustili Slovenijo in bodo vrnjeni v Slovenijo obravnavati kot prevarante. Zavrne se jim pravica do bivanja pri nas. Take se vrne od tam od koder so nelegalno prišli. 🤔
Zanimivo, tisti odgovorni z osnovnim poklicem kuhar pa modro tiho.....saj bo raja ''pozlatila''.
To so želeli politiki in državna administracija, da so zadovoljili Bruslu. Naša politika nima "jajc", da bi rekla NE. V EU se pojavlja enako kot je ex YU. V EV bi morala biti vsaka država gospodarsko in ekonmsko samostojna. In… ...prikaži več tudi notranja ureditev dražave ni problem EU. Danes pa bruselj narekuje kaj morajo države delat. V osnovi je bil postavljen cilj leta 1936, da bi zveza med Francijo in Nenčijo bi brezcarisko poslovaje ra razvoj gospodarstva.