Dr. Bojana Beović pravi, da se število testiranj v zadnjih nekaj dneh giblje okoli 1000. Ne testirajo blago bolnih, ki bi lahko bili okuženi tudi s katerim od drugih prehladnih obolenj. Ti dobijo enako navodilo, naj ostajajo doma. Testiranje opravijo pri tistih, ki potrebujejo hospitalizacijo, pri vseh oskrbovancih domov starejših občanov ter pri hospitaliziranih ljudeh, ki razvijejo okužbo dihal, saj je pomembno, da vedo, ali gre za covid-19 ali ne.
V Ljubljani je hospitaliziranih 19 pacientov, od tega 4 na intenzivni. V Mariboru je hospitaliziranih 8 ljudi, od tega 1 oseba na intenzivnem oddelku.
V populaciji se virus širi kjerkoli, zato ni razloga, da bi vsakega posazmeznika testirali, pravi Beovićeva. Ukrepi, ki so trenutno v veljavi pri nas, so videti zelo radikalni in v enem tednu ne bodo prinesli izboljšanja. "Ko bomo čez en teden šteli bolnike, bomo na slabšem, kot smo danes. Ukrepi so namenjeni temu, da epidemijo umirimo," je poudarila dr. Beovićeva.
Bolezen je visoko smrtna v pozni starosti, smrtnost naraste po 60 letu. "V Iranu je največ smrti med 60-letniki, kar je pri nas še aktivna populacija. Mi želimo zmanjšati število obolelih in število smrti," je poudarila Beovićeva.
"100-odstotne varnosti ni!"
Po besedah Maje Sočan z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se zdaj osredotočajo, da bi pripravili priporočila in navodila za skupine, ki to potrebujejo. Na NIJZ so dobili nešteto vprašanja glede konkretnih težav, ki se odpirajo in se trudijo najti odgovore nanje. Eno takih je po besedah Sočanove vprašanje smeti, kjer je pomembno, da je odgovor strokoven, praktičen, realistične in izvedljiv. "Neke 100-odstotne varnosti ni. S tem bomo morali živeti," je dejal in dodala, da je treba upoštevati priporočila, navodila in ukrepe.
