"Ustvarjeni presežki bodo negospodarske javne službe v prihodnje uporabile za nižje cene storitev, plačila delavcev, prav tako bodo z njimi morale nadomestiti del javnih sredstev za svoje financiranje," je ministrica za javno upravo (MJU) Irma Pavlinič Krebs na tiskovni konferenci odgovorila na novinarsko vprašanje, kaj bo s presežki, ki jih denimo ustvarjajo Ljubljanske lekarne, ki opravljajo javno storitev in ustvarjajo dobičke.
Ločeno stroškovno vodenje
Po predlogu zakona o negospodarskih službah se bodo morali javni zavodi preoblikovati v ustrezno pravno in poslovno obliko oziroma osebo javnega prava ali koncesionarja, imeli pa bodo tudi ločeno stroškovno vodenje – eno za sredstva, ki jih bodo prejeli od države ali občine za javne storitve, in drugo za sredstva iz tržne dejavnosti.
"Metodologijo za določanje cen bo pripravilo finančno ministrstvo, izvajalec javnih storitev, ki mu je sicer omogočen zmerni dobiček, pa bo iz tega moral jasno odšteti stroške vloženih javnih dobrin. Po domače rečeno dampinških cen ne bo več, boljši bodo dobili več, slabši pa manj," je pojasnila Pavlinič Krebsova.
Red med porabniki proračunskih sredstev
Analiza MJU je namreč pokazala, da ima obstoječi zakon o javnih zavodih številne sistemske pomanjkljivosti ali nedorečenosti, ko gre za odgovornost pri upravljanju in nadzoru, ter pri financiranju. Zato so na ministrstvu Irme Pavlinič Krebs spisali in danes v dvomesečno javno razpravo poslali predlog zakona o negospodarskih javnih službah, katerih cilj ni ustvarjanje dobička. Zakon naj bi uvedel red med 1.495 javnimi zavodi v Sloveniji, ki so v letu 2009 prejeli dobre 5,3 milijarde evrov proračunskih sredstev.
Krivdno razrešen direktor brez odpravnine
Analiza je še pokazala, da so bile investicije tesno povezane s premoženjem – saj razen Univerze v Ljubljani in SAZU-ja nobena ustanova ni lastnica premoženja, ampak ga samo ima v upravljanju. "Vlada in občine bodo še naprej investitorji, toda v obliki sofinanciranja," je dejala Krebsova. Zavodi pa bodo dobili po novem tudi premoženje za izvajanje javne službe, ohranili pa bodo strokovno avtonomijo, obljublja.
Poudarila je, da so pri pisanju zakona sledili korporacijskemu upravljanju in jasno zapisali in razmejili odgovornost direktorja in nadzornega sveta – v slednjem bodo delavci zastopani z eno tretjino članov. Direktor, ki bo denimo krivdno razrešen, ne bo več mogel dobiti odpravnine, je razložila ministrica. Prav tako bodo izvajalci zavezani transparentnosti, odprtosti do javnosti; uprave bodo morale vsako leto obravnavati pripombe državljanov.
Zdaj so na vrsti ministrstva, ki bodo vsako za svoje področje ugotavljala najprimernejšo statusno obliko negospodarskih služb; skrajni rok za izvajanje tega dela strukturnih reform pa je v treh letih.
