Zdravje > Aktualno
49 ogledov

Najmanj bolniških je na Gorenjskem

Zdravstvo Profimedias
Najvišji odstotek bolniške odsotnosti beležijo na Koroškem, Notranjsko-kraškem, Podravskem in Spodnje-posavskem, najmanjši pa na Gorenjskem. Odgovor za razlike bi lahko iskali v vrstah dejavnosti, ki so značilne za posamezne regije.

Najvišji odstotek bolniške odsotnosti od leta 2011 beležijo statistične regije Koroška, Notranjsko kraška, Podravska in Spodnjeposavska, ugotavljajo na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja. Nasprotno, najnižji odstotek bolniške odsotnosti kaže statistična regija Gorenjska, ki ji na drugem mestu sledijo Goriška, Osrednjeslovenska, leta 2012 pa tudi Pomurska. 

"Dejavniki, ki vplivajo na bolniško odsotnost, so številni in če bi hoteli ugotoviti, kaj na dolčenem območju v nekem času najbolj vpliva, bi potrebovali zelo kompleksne analize," o razlogih za statistične razlike pove Tatjana Kofol Bric z NIJZ.

Kateri dejavniki so odločilni?

Odstotek bolniškega staleža januar - december 2015 | Avtor: NIJZ NIJZ
Poleg bolezenskih težav na individualno odločitev za bolniško odsotnost po besedah Kofol Bricove vpliva zapleten preplet dejavnikov, kot so razmere na delovnem mestu vključno z medsebojnimi odnosi in organizacijo dela, družinske in osebne okoliščine, obseg pravic v sistemu socialnega zavarovanja in širše družbene razmere.

Dodaja, da ima med klasičnimi dejavniki razmer na delovnem mestu pomembno vlogo vrsta dejavnosti, ki se opravlja. "Težko fizično delo, monotono delo za tekočim trakom, neugodno fizično okolje se običajno povezuje z več bolniške odsotnosti, kar bi z več tovrstne industrije deloma vplivalo tudi razlike med regijami, ki kažejo neko dalj časa trajajočo značilnost," pojasnjuje Kofol Briceva. 

Na zmanjšanje bolniške odsotnosti je po oceni Kofol Briceve v zadnjih letih vpliala negotovost na trgu dela, strah pred izgubo dela in tudi to, da v času evlike brezposelnosti stalno delo lažje obdržijo in dobijo bolj zdravi, ki so posledično manj na bolniški. "Delavci v prekernih oblikah zaposlitve v praksi skoraj nimajo možnosti bolniške odsotnosti," poudarja Briceva. 

Prekarni skoraj ne gredo na bolniške

Bolniška odstnost v EU | Avtor: Statistični letopis (NIJZ) Statistični letopis (NIJZ)
Razlike v zdravju med redno zaposlenimi in prekarnimi delavci sicer v Sloveniji niso raziskane. Metoda Dodič Fikfak s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa iz podatkov, ki so na razpolago, ugotavlja, da imajo prekarni delavci večje tveganje za bolezni ter da je med njimi odstotek bolniškega staleža zanemarljiv, odstotek prezentizma pa skrajno visok.

Primerjala je tudi podatke o bolniškem staležu zaposlenih v zasebnem in javnem sektorju, ki so pokazali, da slednji pogosteje hodijo na bolniške in obiskujejo zdravnika, a je teža in trajanje bolezni pri delavcih pri njih kratko, medtem ko je teža bolezni zasebnikov veliko večja, saj z obiskom zdravnika odlašajo, dokler simptomi niso zelo izraziti. 

VEČ O TEM:

Po bolniških odsotnostih ali t. i. absentizmu se sicer Slovenija z 12,2 izgubljenimi delovnimi dnevi na zaposlenega letno uvršča v povprečje EU, čeprav je po besedah Briceve treba upoštevati, da metodologije med posameznimi državami niso dobro usklajene in je povprečje EU izračunano na podlagi držav, ki Svetovni zdravstveni organizaciji posredujejo podatke. 

PREBERITE ŠE: 

irma.hus@zurnal24.si

Komentarjev 3
  • Konrad Ajster 20:19 13.marec 2016.

    Zakaj je toliko večji odstotek bolniško odsotnih delavcev po regijah?Vsekakor je ta tematika zelo zanimiva, še posebej, ker naše zdravstvo in zdravljenje prebivalcev stane državo ogromna finančna sredstva, ki kljub najsodobnejši zdravstveni tehnologiji, bolnikov je vse več in ...prikaži več ne obratno!Vprašanje pa nastaja, zakaj prihaja do toliko raznih bolezni, pa čeprav ima današnji človek neprimernejše življenjske pogoje kot npr. pred šestdesetimi leti, ko so ambulante skoraj samevale!?Po moji študiji Biotronika nova veda, se bolezen lažje tudi pogojno širi, le ob škodljivih energijah, kamor razen naravnih spadajo tudi elektromagnetna sevanja, ki največ izhajajo iz elektronskih aparatov pa tudi iz ostale industrijsko izdelane opreme in premalo fizične aktivnosti, zagotavlja večjo krvno cirkulacijo, kar omogoča tudi večjo moč/ energijo obrambnega sistema in tudi tako imenovano auro, ki ščiti telo od zunanjih škodljivih energijah toliko časa, dokler se zaradi premočnih škodl

  • zkvazdjkrregistracijozahtevate 17:20 11.marec 2016.

    Kaj je vzrok in kaj posledica. Morda je oboje del tega. Namreč delodajalci hočejo čim več produktivnosti, za to potem silijo delavce da delajo preko svojih zmožnosti, zato hitreje zbolijo, in ker so več na bolniški potem tud delodajalci hočejo ...prikaži več še toliko bolj pritisnit na delavce da imajo podoben dobiček kot drugod po Sloveniji. Vse je povezano. To je ena veriga ki jo je težko pretrgat.

  • Avatar Leon
    Leon 09:03 11.marec 2016.

    Kaj pa bolniške ,ki jih izkoriščajo posamezniki v javnih službah in politčni veljaki ob raznih lumparijah . Dokaz je bolniška policajev ,ki sta ustavila ministra Koprivnikarja . To je politična epidemija .