Bombe (seveda) ni bilo

Policija med pregledom stavbe ni našla eksplozivnega ali drugega nevarnega predmeta, zato so se lahko uslužbenci sodišča vrnili na delo. Gre že za osmo letošnjo anonimno grožnjo sodišču, vsaka prekinitev in posledični izpad dela sodnikov pa staneta več desettisoč evrov.

Se storilci zavedajo posledic?

Zloraba znamenja za pomoč ali za nevarnost ali neutemeljeno klicanje na pomoč se po 312. členu kazenskega zakonika kaznujejo z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev. Poleg tega oškodovanci zoper storilca uveljavljajo nastale stroške, opozarjajo na sodišču in pri policiji.

V sodni palači so se zaradi stalnih groženj na začetku julija odločili za snemanje telefonskih klicev od zunaj. Snemanje se prekine takoj, ko operater na centrali preveže sogovornika na interno številko. Podatki o klicih se na strežniku sodišča hranijo en teden, potem pa se samodejno izbrišejo.

Kljub temu pa je uporabnost takšnega sistema precej omejena, saj velika večina šaljivcev o domnevni bombi obvesti neposredno policijo in ne sodišča, je za Žurnal24 online pojasnila tiskovna predstavnica Okrožnega sodišča v Ljubljani Maša Kociper. Prav tako bi lahko klicatelj operaterja prosil za prevezavo in šele potem, ko pogovor ne bi bil več sneman, sporočil svojo grožnjo. Sicer pa so med 15. julijem in 15. avgustom sodne počitnice, zato sistema v praksi še niso dosti preizkušali.

Izogibanje šoli, sodnim obravnavam ...

Martina Gramec iz ljubljanske policijske uprave je povedala, da so letos prejeli že 20 lažnih najav o podtaknjenih bombah, od tega se jih je osem nanašalo na sodišče, lani pa so v vsem letu prejeli pet groženj sodišču. Pojasnila je še, da policija pri odkrivanju teh kaznivih dejanj uporablja vsa razpoložljiva tehnična sredstva in metode, doslej pa so odkrili že več storilcev, zoper katere so  na pristojno tožilstvo podali kazenske ovadbe.

Sicer pa se prijave o podtaknjenih bombah najpogosteje nanašajo na šolske objekte, gostinske objekte, sodišča in druge poslovne prostore. Obvestila so kratka, klicatelj
običajno izreče le nekaj besed. V večini primerov so klicatelji osebe moškega spola, motiv za klic pa je izogibanje šolskim obveznostim, obravnav na sodišču, prekinitev raznih prireditev, maščevanje, morebitna želja po pozornosti in podobno.