Euribor je ključna obrestna mera, ki se uporablja za izračun obrestne mere za milijone hipotekarnih posojil in drugih fiskalnih produktov v Evropi, posebej pomemben je za tiste kredite, ki so bili najeti s spremenljivo obrestno mero. Euribor sicer odraža obrestne mere, po katerih si banke posojajo denar na medbančnem trgu za obdobje od enega tedna do enega leta.
Vrednost šestmesečnega EURIBOR je upadla na 3,494 odstotka in je prvič po lanskem aprilu pod mejo 3,5 odstotka, danes poročajo Finance. V zadnjih dnevih je močno padel tudi 12-mesečni Eurobor, in sicer je danes zlezel že na 3,138 odstotka. Padec Euriborja pomeni, da bo za tiste, ki odplačujejo kredite s spremenljivo obrestno mero obrok kmalu (ko bo banka prilagodila obrestno mero: pri šestmesečnem Euriboru je to enkrat na šest mesecev, pri trimesečnem enkrat na tri mesece) znova nekoliko cenejši.
12 kuukauden euriborkorossa on nähty iso liike alaspäin viimeisen kuukauden aikana. Tänään 12 kuukauden euribor laski 3,138 prosenttiin.
— Timo Hirvonen (@HirvonenTimo) August 6, 2024
Korkomarkkinoiden odotus on, että 12 kuukauden euriborkorko olisi kolmessa prosentissa kuluvan vuoden lopulla. pic.twitter.com/PpeqL6M4FX
Na trgu se krepijo stave na to, da bodo centralne banke do konca leta še nižale obrestne mere, ECB je to storila junija, Bank of England 1. avgusta, pozornost finančnih trgov je zdaj usmerjena v septembrsko zasedanje Feda in ECB, še dodajajo pri omenjenem mediju. "Ob tem opozorimo, da je bila evrska inflacija julija še vedno nad ciljem ECB," so še dodali pri Financah. V kolikor bodo centralne banke nižale obrestne mere, bodo kmalu (od sprejetja do implementacije bank sicer lahko mine več mesecev) tudi novo najeti krediti s fiksno obrestno mero cenejši.
Kljub temu terminske pogodbe, vezane na šestmesečni EURIBOR, trenutno kažejo, da bo ta konec leta pri treh odstotkih, pod to mejo pa naj bi upadel že januarja prihodnje leto. Še pred tednom dni so ga trgi konec leta videli pri 3,2 odstotka, pod tremi odstotki pa aprila prihodnje leto, so dodali pri Financah. Obenem so novinarski kolegi s Financ še opozorili, da gre za pričakovanja oz. špekulacije trgov, ki se precej spreminjajo in se nanje ne gre v celoti zanašati.
dezurni@styria-media.si
