Svet je včeraj nestrpno čakal novice iz Cerna: znanstveniki so popoldne le sporočili, da so našli dokaze o obstoju božjega delca, manjkajočega člena v fiziki, ki naj bi pojasnjeval nastanek vesolja.
Zadnji poskusi v velikem hadronskem trkalniku so nakazali, da Higgsov bozon obstaja, vendar je za zdaj še preveč izmuzljiv, da bi z gotovostjo potrdili njegov obstoj.
Nekaj let se spremeni v nekaj dni
Pri tem delu imajo opraviti z veliko količino podatkov, ki jih je treba obdelati in analizirati. Naloga je tako zahtevna, da je ne bi bilo mogoče izpeljati v enem samem, še tako velikem računskem centru. Za obdelavo tako zahtevnih nalog se večji računski centri med seboj povezujejo v večje sisteme, to so omrežja grid, v katerih sodelujejo tudi slovenski računalniški centri. S pomočjo te tehnologije lahko znanstveniki kompleksno simulacijo ali analizo namesto v nekaj letih opravijo v nekaj dneh.
Slovenski majhni, a zanesljivi
Pri projektu Atlas, katerega glavna naloga je dokazati obstoj Higgsovega bozona, sodeluje okoli deset Slovencev. Letos so znanstveniki pri Atlasu na slovenskih gručah opravili več kot tri milijone nalog.
Razvoj omrežja grid v Evropi upravlja Evropska iniciativa za grid (EGI), pri nas pa z njo sodeluje Slovenska iniciativa za nacionalni grid (SLING), ki trenutno združuje 1.500 jeder in 650 terabajtov diskovnih kapacitet.
Številke se sicer na prvi pogled v primerjavi s celoto (Atlas ima npr. okoli 150.00 jeder) zdijo majhne, vendar po učinkovitosti na jedro in na človeka spada Slovenija v sam vrh. Kot so nam povedali na Arnesu, so v tujini navdušeni nad zanesljivostjo in dosegljivostjo gruč, ki je le nekaj manj kot stoodstotna.
Na SLING sicer v prihodnjih nekaj mesecih načrtujejo povečanje jeder na 5000.
