V nadaljevanju preberite:
- Brodnjak opozoril na kibernetsko varnost.
- Opozoril je, da sta dve tretjini novoodprtih računov za tujce.
- Pozval je k priključitvi Zahodnega Balkana v EU.
- Okaral je predloge o gotovini v vsako večjo vas.
"Že pet let mi ne pusti spati predvsem kibernetsko tveganje," je na srečanju bankirjev na letošnji bančni konferenci Združenja bank Slovenije opozoril predsednik nadzornega sveta Združenja bank Slovenije Blaž Brodnjak. Po njegovem mnenju je to danes daleč največje tveganje za bančni sistem, precej večje od kreditnih tveganj, ki so tradicionalno veljala za največjo grožnjo bankam.
Letošnja bančna konferenca je bila usmerjena v problematiko geopolitiko, izzive, ki jih prinaša digitalizacija in vzpostavitev nove suverenosti.
"Glavna kategorija tveganja v tem trenutku je kibernetsko tveganje. Daleč, daleč največji izziv," je dejal. Po njegovih besedah banke danes ne ogrožajo več posamezni slabi krediti, temveč možnost kibernetskih napadov in izpadov delovanja.
"Če dva do tri dni ne moremo poslovati ali pa nismo na razpolago svojim strankam, ni banke na tem planetu, ki preživi en tak krč," je opozoril. Dodal je, da so kreditni portfelji dovolj razpršeni, da posamezni poslovni neuspehi ne morejo resneje zamajati sistema, medtem ko bi daljši izpad digitalnih storitev lahko imel bistveno hujše posledice.
Dve tretjini novih računov odprejo nerezidenti
Brodnjak je velik del nastopa namenil demografskim spremembam, ki jih vidi kot največji dolgoročni izziv Evrope in Slovenije.
"Demografski prehod je daleč največji izziv," je poudaril in navedel podatek, ki ga ocenjuje kot zelo zgovornega: "Če vidimo, da se dve tretjini računov praktično odpira nerezidentom v Republiki Sloveniji, je to dovolj indikativno."
Gre za nove transakcijske račune, ki jih odpirajo predvsem tujci. Po njegovih ocenah bo Slovenija v prihodnjih desetletjih sprejela velik val priseljevanja.
"V 20 letih bomo odpirali račune 200.000 do 250.000 ljudem, pretežno iz Azije in Afrike," je dejal.
Pri tem opozarja, da ne gre zgolj za finančno vprašanje, temveč predvsem za družbeni izziv. "Ali bomo znali se uspešno soočiti z asimilacijskimi ukrepi in te ljudi ustrezno sprejeti ter umestiti v našo družbo?" se sprašuje. Po njegovem mnenju gre za bistveno podcenjeno temo, o kateri se v Sloveniji in Evropi premalo govori.
Evropa potrebuje več Evrope
Brodnjak je bil kritičen do počasnega odločanja v Evropski uniji in prepričan, da Evropa brez globljega povezovanja ne bo kos globalnim izzivom.
"Evropa mora sprejeti radikalnejše ukrepe in jih mora sprejeti takoj," je dejal. Po njegovem mnenju je iluzorno pričakovati, da se bo Evropa hitro postavila na noge brez temeljitih institucionalnih sprememb.
Posebej je izpostavil nedavno pobudo albanskega premierja Edija Rame in srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki sta po njegovih besedah izrazila pripravljenost na odpoved pravici veta.
"Če Evropska unija tega ne izkoristi za pospešitev vstopa Zahodnega Balkana v paketu, tako dolgo ni velikega upanja v kohezivnost Evrope," je bil neposreden.
Po njegovem bi morala Unija hitreje preiti na odločanje s kvalificirano večino in pridobiti močnejšo skupno zunanjepolitično vlogo. "Če Evropa ni sposobna poslati v Washington in Peking pogajalca, ki ima pooblastila, potem se ne moremo pogajati," je opozoril.
Brez Zahodnega Balkana ni stabilne Evrope
Ena najmočnejših Brodnjakovih tez je bila, da prihodnost Slovenije in Evrope ni ločena od prihodnosti Zahodnega Balkana.
"Varne, konsistentne in dolgoročno prosperirajoče Evrope brez tako imenovane več Evrope si pač ne predstavljam," je dejal.
Po njegovem je odlašanje s širitvijo na Zahodni Balkan strateška napaka. "Teh 14 milijonov ljudi ni pretres za Evropo. So v vsakem primeru bolj sprejemljivi in za slovensko stabilnost izjemnega pomena," je poudaril.
Opozoril je tudi na varnostno dimenzijo. "Če te regije ne bomo pritegnili v središče evropskih interesov, potem tudi varnostno za Slovenijo ne bomo uspeli zagotoviti določene stabilnosti."
Pri tem je izpostavil geografsko bližino regije. "Do Bosne in Hercegovine je od tukaj ura in pol ali dve uri vožnje. Ne govorimo o neki regiji, ki je daleč od oči, ampak čisto blizu."
Gotovina v vsaki slovenski vasi? "Fizično ni mogoče"
Brodnjak se je dotaknil tudi predlogov, ki bi dodatno razširili dostopnost gotovine in od bank zahtevali postavljanje novih bankomatov ter poslovalnic po državi. Pri tem je bil zelo neposreden.
"Zdaj smo priča nekim pobudam, da bi pa naj vsako slovensko vasico nazaj pripeljali bankomat, pa vsako malo večjo slovensko vasico nazaj bančno poslovalnico, kar je fizično povsem neizvedljivo," je dejal.
Po njegovih besedah se banke že danes soočajo s težavami pri zagotavljanju delovanja obstoječe mreže poslovalnic in bankomatov. Poseben izziv predstavljajo prevozi gotovine, za katere so potrebni posebej usposobljeni in oboroženi varnostniki.
"Če bi morali repozicionirati polovico bankomatske flote, kar ta ukrep na nek način zahteva od nas, je to misija nemogoča," opozarja.
Poudarja, da dostop do gotovine v Sloveniji ni ogrožen. "Gotovina je dostopna, pravica do gotovine je zapisana v ustavo. Slovenkam in Slovencem bo vedno na razpolago," je dejal.
Po njegovem mnenju bi dodatne zahteve lahko celo porušile ravnovesje sistema. "Fizično ni mogoče, preprosto ni mogoče," je ponovil in zakonodajalce pozval, naj pred morebitnimi spremembami upoštevajo operativne omejitve bančnega sistema.
Ob tem je izpostavil tudi vprašanje enakih pravil za vse ponudnike finančnih storitev. Če bi država od slovenskih bank zahtevala širitev mreže poslovalnic in bankomatov, bi morala po njegovem enaka pričakovanja veljati tudi za digitalne igralce na trgu. "Naj Revolut podpira poslovalnice v Sloveniji in naj Revolut potem postavlja bankomatsko mrežo, če bi to zahtevali od slovenskih bank," je dejal.
Slovenske banke ostajajo trdne
Kljub številnim opozorilom je Brodnjak poudaril, da slovenski bančni sistem ostaja robusten.
"Slovenski bančni sistem je robusten in trden," je dejal. Kapitalska ustreznost je po njegovih besedah visoka, likvidnostna pozicija stabilna, velika prednost Slovenije pa je tudi razpršena struktura gospodarstva.
Banke so po njegovih zagotovilih pripravljene financirati razvojne načrte slovenskega gospodarstva, vendar bo morala Evropa za ohranitev konkurenčnosti in varnosti sprejeti bistveno hitrejše in odločnejše ukrepe kot doslej.
