"Evropska komisija priporoča, naj si devet držav prizadeva za postopno odpravo nadzora na notranjih mejah, pri čemer naj v celoti izkoristijo razpoložljive alternativne ukrepe in regionalno sodelovanje," so navedli v Bruslju. Poudarili so, da obstajajo alternativni ukrepi, ki so učinkovitejši od izvajanja kontrole na mejah med članicami schengna. Med temi so izpostavili nesistematične policijske kontrole, mobilno biometrično identifikacijo in tehnologije za sledenje vozilom.
Države po navedbah Bruslja že uporabljajo nesistematične kontrole, ki jih je mogoče razmeroma lahko postopoma nadomestiti z alternativnimi rešitvami.
Nov sistem upravljanja meja
K izpolnitvi pogojev za postopno odpravo nadzora na notranjih schengenskih mejah pa bo bistveno prispeval tudi evropski pakt o migracijah in azilu, ki se bo začel uporabljati sredi prihodnjega tedna, so še navedli na komisiji. Med drugim bo izboljšal upravljanje zunanjih meja EU, članicam pa ponudil učinkovitejša orodja za naslavljanje nedovoljenega gibanja migrantov znotraj schengenskega območja.
"Uvajamo najmodernejši sistem upravljanja meja na svetu. Ob takšnih pogojih lahko članice delajo za to, da bi postopoma odpravile nadzor na notranjih mejah," je ob tem povedal evropski komisar za migracije Magnus Brunner.
Slovenija podaljšala nadzor do decembra
Bruselj je med drugim poziv naslovil na Slovenijo, ki nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko izvaja od oktobra 2023, nedavno pa ga je podaljšala še za šest mesecev do 21. decembra letos. Nadzor je uvedla zaradi poslabšanja varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu in povečane nevarnosti terorizma, potem ko je iz istih razlogov nadzor na meji s Slovenijo uvedla Italija. Tudi ta se je nedavno odločila za ponovno podaljšanje.
Komisija nezadovoljna s pojasnili
Evropska komisija je v danes objavljenem poročilu o izvajanju nadzora na slovensko-hrvaški in slovensko-madžarski meji zapisala, da obvestila o vzpostavitvi oziroma podaljšanju nadzora ne vsebujejo zadostnih informacij o tem, kako globalno varnostno okolje vpliva na Slovenijo.
Podobno ugotavlja v ločenem poročilu o nadzoru na slovensko-italijanski meji, kjer nadzor izvaja Italija. Poleg tega oblasti v Rimu niso pojasnile, kako se grožnje, povezane z migracijami in varnostjo, na meji s Slovenijo razlikujejo od podobnih groženj na drugih notranjih mejah, kjer niso uvedle nadzora.
Slovenske in italijanske oblasti po navedbah Bruslja prav tako niso ustrezno pojasnile, zakaj nadzora na mejah ne morejo nadomestiti z alternativnimi ukrepi.
Poleg Slovenije, Italije in Avstrije, ki nadzor na slovensko-avstrijski meji izvaja že vse od begunske krize pred desetimi leti, je komisija k postopni odpravi nadzora na notranjih mejah pozvala še Nemčijo, Francijo, Dansko, Švedsko, Nizozemsko in Norveško.
