Statistika je zgovorna. Vsak dan na cestah po svetu umre 3.300 ljudi, od tega jih je vsaj tisoč mlajših od 25 let. Huje in lažje telesno poškodovanih je vsak dan več kot 30 milijonov ljudi. Prometne nesreče so glavni razlog za smrt mladih med 15 in 29 letom, skupaj pa so po svetu razlog za več kot dva odstotka vseh smrti. Večina jih je sicer v državah v razvoju.
V Sloveniji na cestah vsako leto ugasne okoli 130 življenj. Večina zaradi alkohola in objestnosti, ki sta, vsaj tako se zdi, manifestacija vse bolj instant načina življenja. Navadili smo se, da imamo informacije nenehno na dosegu roke, brez mobilnikov si življenja ne znamo več predstavljati, ljudje brez navigacije sploh ne znajo več voziti po krajih, ki jih ne poznajo. V življenju se mora vse odvijati s svetlobno hitrostjo - tudi v prometu. Kaj si pravi voznik, ki prevozi rumeno luč na semaforju v zadnjih izdihljajih, si lahko le predstavljam. Najbrž gre nekako takole: "Zakaj bi čakal? Če je šel ta pred mano, grem pa še jaz.". Ko je v igri prečkanje železnice (po možnosti mimo spuščene zapornice), pa doda še: "Saj je ravnina in vse vidim."
Med vozniki se je razvil strašljiv občutek neodgovornosti in neobčutljivosti - ne le za svojo varnost, pač pa tudi varnost drugih - pa naj gre za voznike motornih koles, avtov, šoferji tovornjakov pa so sploh poglavje zase. Saj poznate zgodbo z avtoceste, ko gre prvi 80 km/h prehiteva pa ga drugi, ki vozi 2 km/h hitreje.
Alarmantne pa razmere postanejo, ko takšne posameznike začne oponašati množica - kar se je zgodilo v video posnetku, ki nam ga je poslal bralec iz Kamnika. Kot v članku pravi strokovnjak za promet Andrej Brglez: "Dlje kot stojiš v koloni in ne zapelješ prek tirov, bolj se počutiš izigranega. To se lahko aplicira tudi na druge sfere življenja, od plačevanja davkov in položnic naprej."
