Ministrstvo za kmetijstvo je nedavno predstavilo novi zakonodajni predlog, ki spreminja nekatere odmevne rešitve, ki so bile lani uveljavljene z novelo zakona o zaščiti živali. Predlog zakona med drugim predvideva ukinitev obveznega čipiranja mačk, preložitev prepovedi reje kokoši v obogatenih kletkah.
A največ prahu je dvignilo prav rahljanje prepovedi privezovanja psov. V predlogu je namreč navedeno, da prepoved privezovanja psov med drugim ne bi veljala za pse, rojene pred 1. januarjem 2027, ob pogoju, da se jim enkrat dnevno zagotovi izpust ali sprehod oziroma omogoči gibanje. Prepoved prav tako ne bi veljala za pse, ki ponoči varujejo kmetijska gospodarstva.
Trajno privezovanje psov prepovedano pri vseh naših sosedih
Slovenija je z rahljanjem prepovedi privezovanja psov v primerjavi z našimi sosedi pravzaprav naredila korak nazaj. V Avstriji, Italiji, na Madžarskem ter Hrvaškem je namreč trajno privezovanje psov izrecno prepovedano, v vsaki državi pa sicer veljajo določene izjeme, ki so povezane predvsem z varnostnimi in zdravstvenimi razlogi.
Enako smo predstavili tudi Ministrstvu za kmetijstvo ter jih povprašali, kako utemeljujejo svojo odločitev za odpravo oziroma rahljanje te prepovedi, medtem ko je v tujini v veljavi. Branili so se, da slovenski predlog izhaja iz drugačnega pristopa, ki ob splošni prepovedi predvideva časovno omejeno izjemo za obstoječo populacijo psov in izjemo za posebne okoliščine varovanja kmetijskih gospodarstev. "Pri pripravi predloga so bile upoštevane tudi praktične okoliščine izvajanja zakona in potrebe po prilagoditvi obstoječih načinov nastanitve," so še argumentirali.
Priznali so sicer, da znanstvene ugotovitve potrjujejo tveganja dolgotrajnega privezovanja, vendar ne omogočajo določitve ene same za vse pse ustrezne minimalne dolžine sprehoda.
Nadaljevali so, da namen predlagane izjeme ni določiti priveza na vodoravno vodilo kot splošno primernejšega načina nastanitve psov. Po njihovem mnenju predlaga sprememba upošteva predvsem položaj psov, ki so že dalj časa navajeni na določen način bivanja, ter okoliščine, v katerih bi nenadna sprememba življenjskega okolja lahko pomenila dodatno obremenitev za posamezno žival. "Pri starejših psih je treba upoštevati tudi morebitno zmanjšano prilagodljivost in individualne vedenjske značilnosti," so zatrdili.
Kako bi preverjali izpuste?
Novi predlog predvideva izjemo pri prepovedi ob pogoju, da je psu vsaj enkrat na dan omogočen sprehod oziroma izpust. Na ministrstvu so pojasnili, da bo izpolnjevanje pogojev preverjala pristojna inšpekcija v okviru rednih in ciljno usmerjenih nadzorov ter na podlagi prejetih prijav. Inšpektor bo po njihovih navedbah poleg ustreznosti načina priveza preverjal tudi izpolnjevanje drugih pogojev za uporabo izjeme.
V primeru, da bo inšpektor ugotovil, da pogoji izjeme niso izpolnjeni, bo privezovanje psov obravnaval kot prepovedano ravnanje. "Pri tem zgolj odsotnost pisne evidence ali drugega vnaprej določenega dokazila še ne pomeni avtomatične ugotovitve kršitve," so opozorili ter dodali, da mora odločitev temeljiti na ugotovljenem dejanskem stanju in dokazih, zbranih v postopkih.
Za kršitve je predvidena globa v višini od 1000 do 1500 evrov za fizično osebo.
Pojasnili so, da je dnevni izpust ali sprehod v predlogu določen kot dodatna obveznost skrbnika, namenjena zagotavljanju gibanja izven območja priveza. Po njihovih besedah pa ne predstavlja strokovno določene količine gibanja, ki bi sama po sebi zadostovala potrebam vsakega psa. "Potrebe po gibanju, raziskovanju okolja in socialnih stikih se razlikujejo glede na starost, zdravstveno stanje, telesno kondicijo, velikost in individualne značilnosti živali. Zato je treba tudi ob izpolnjevanju minimalnega zakonskega pogoja zagotoviti dobrobit posameznega psa," so dejali.
Za konec so še poudarili, da predlog ne določa minimalnega trajanja ali razdalje dnevnega sprehoda oziroma izpusta. Pri presoji ustreznosti oskrbe je namreč treba upoštevati, da mora imeti pes možnost gibanja, ki je primerna njegovim individualnim potrebam.
"Če za psa ne moremo poskrbeti, ga ne moremo imeti"
Prodekan Veterinarske fakultete v Ljubljani in vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali Ožbalt Podpečan je za Žurnal24 pojasnil, da že od samega sprejetja novele Zakona o zaščiti živali v času vlade Roberta Goloba niso bili za to, da gredo psi z verig v majhne bokse, kjer so nato po njegovih besedah pozabljeni od sveta. "Zagovarjali smo, da se jim omogoči jeklenica, torej zajla, dolga vsaj 10 metrov, in veriga, dolga vsaj pet metrov. Ampak to samo za tiste živali, ki so bile že na verigi," je povedal ter dodal, da na njihov predlog takrat niso pristali.
Predlog KGZS pa prinaša tudi nekaj pomanjkljivosti, meni Podpečan. Največjo težavo vidi v tem, kako poskrbeti, da se pes v dolgo jeklenico oziroma zajlo ne zaplete. "Omogočiti mu moraš dovolj gibanja, je pa treba poskrbeti, da ni nobenih ovir. Če je pes na jeklenici ali verigi in če ima dovolj velik prostor, je to načeloma boljše, kot pa da bi bil v boksu," je še izpostavil ter dodal, da kljub temu njihovo stališče ostaja, da psi ne sodijo na verige.
