Kandidatom za župana Mestne občine Celje smo zastavili dve vprašanji. Na naša vprašanja so se do trenutka objave odzvali trije od petih, ki so se podali v boj za glasove volivcev.
S čim bi privabili turiste v vašo občino?
Bojan Šrot: Celje že od nekdaj privlači posebno pozornost turistov, tako zaradi veličastne srednjeveške zgodovine in grofov Celjskih, ki jih dobro poznajo tudi turisti iz tujih držav, kot zaradi bogate zgodovine Celja iz časov Rimljanov. V zadnjih letih je mesto ogromno investiralo predvsem v turistično infrastrukturo (hotel Celjska koča s smučiščem, bobkartom, pustolovskim parkom, izposojo e-koles, nadalje v pešpoti do Šmartinskega jezera in okoli njega itd.) ter tudi v prenovo starega mestnega jedra, zato smo prepričani, da bomo z več promocije, predvsem na tujih trgih, privabili v naše najlepše slovensko mesto še več turistov.
Urban Golež: Celje ima odlične zgodovinske, naravne in kulturne predispozicije, ki jih do sedaj še ni v celoti izkoristilo. Eden izmed temeljev je oživitev mestnega središča, zlasti z izboljšanjem gastronomske, trgovske in turistične ponudbe za različne ciljne skupine. Nujno je sprejetje odloka, ki bo uredil oddajo oz. najem sedaj praznih uličnih lokalov v mestnem jedru za vsebine, ki tja sodijo.
Celju trenutno manjka celovita zgodba oz. turistični paket, pod katerim bi lahko bili turistično zanimivi (npr. zgodba Celjskih grofov). Ključna je tudi ureditev sodobnega turističnega informacijskega centra na ustrezni in frekventni lokaciji ter povezovanje vseh akterjev, ki delujejo na področju turizma.
Turistično ponudbo bo potrebno močneje povezati s kulturno ponudbo: več prireditev, ki vlečejo tudi tuje turiste in ki niso jezikovno omejene na slovenščino. Celje mora organizirati najmanj en prepoznaven nišni kulturno-turistični dogodek, ki bi bil festivalskega značaja in prepoznaven v Sloveniji in v širši srednji Evropi. Oblikovati bo potrebno močnejšo prepoznavnost mesta s pomočjo enotne kulturno-turistične blagovne znamke, ki bo pokrivala samo Celje ter turistom ponuditi brezplačna tematska vodenja po Celju. Izboljšati je potrebno tudi ponudbo na celjskem gradu, zlasti gostinsko. Velik potencial predstavljata tudi Celjska koča ter Šmartinsko jezero (ureditev kampa in kopališča), ki jih bo potrebno vključiti v celovito turistično ponudbo Celja.
Stane Rozman: Celje ima zgodovino kot nobeno drugo slovensko mesto. Najlepše slovensko razstavišče Celeia - mesto pod mestom, zgodbe o Celjskih grofih (knezih) s Knežjim dvorom in Stari gradom, življenjska zgodba Alme M. Karlin skupaj s Šmartinskim jezerom in Celjsko kočo tvorijo okvir celjskega turizma. Z naslonitvijo na okoliški zdraviliški turizem, lahko Celje postane pomembna turistična destinacija.
Kateri bi bil vaš prvi ukrep po izvolitvi?
Bojan Šrot: Naša prva naloga bo priprava proračuna za leto 2015, da bomo lahko po korakih začeli uresničevati program dela, ki smo si ga zastavili za naslednji mandat.
Urban Golež: Celje je trenutno eno redkih mest v Sloveniji, ki ne premore prostorske vizije in se z urejanjem prostora ne ukvarja na strateški ravni in prepušča razvoj stihiji. Hkrati Celje ne zmore zbrati poguma ter urejanje prostora iz rok politike zaupati za to usposobljenim strokovnjakom. Zato bo moj prvi ukrep vzpostavitev funkcije mestnega arhitekta/urbanista, ki bo strokovna in nepolitična funkcija ter vzpostavitev neodvisne urbanistične pisarne za prenovo mesta, ki bi delovala v središču starega mestnega jedra in postala stičišče novih idej za medsebojno povezovanje in usklajevanje. Ključna je tudi čimprejšnja priprava strategije prostorskega razvoja mestne občine Celje in njena vloga med mrežami mest EU ter priprava novega prostorskega plana MOC, kar je eden izmed ključnih pogojev za razvoj občine ter zagon gospodarstva.
Stane Rozman: Priprava Proračuna Mestne občine Celje za leto 2015.
