Višje sodišče je presodilo, da je pisanje časnika Dnevnik dopustno in v interesu javnosti ne glede na to, ali je resnično ali neresnično, žaljivo ali ne. Ugotovilo je tudi, da gre za izjave o dejstvih.
Kot je znano, je okrajna sodnica Katarina Novšak Kaplan avgusta Dnevniku prepovedala poročati o italijanskem poslovnežu Pierpaolu Ceraniju, ki je od Boška Šrota odkupil tretjino Kolonela. In sicer je časniku naložila, da "ne sme poročati v kontekstu, ki bi vzbujal dvom vanj in zmanjševal zaupanje v poštenost njegovega dela".
V Dnevniku od vsega začetka poudarjajo, da razpolagajo z verodostojno dokumentacijo o poslovni preteklosti Ceranija, ki je pomembna tudi za razumevanje sedanjega dogajanja.
"Cerani je z nakupom deleža v družbi Kolonel vstopil v lastniško verigo, ki prek Infond Holdinga, Centra Naložbe in Pivovarne Laško sega do Mercatorja, največje gospodarske družbe v državi, v lastniški verigi pa je še ključen del slovenske industrije pijač in medijske industrije," je tedaj poudaril odgovorni urednik Dnevnika Ali Žerdin.
Vendar zaradi odredbe ničesar v zvezi z dokumentacijo, ki jo imajo v uredništvu, niso smeli objaviti.
Na stran Dnevnikovih novinarjev so se postavili tudi novinarji brez meja, ki so v izjavi za javnost zapisali, da "slovenska sodišča legalizirajo obliko cenzure, ki je nesprejemljiva v Evropski uniji."
Višje sodišče je zdaj ugodilo pritožbi Dnevnika in zavrnilo prepoved pisanja.
Cerani ni več nedotakljiv
Časnik Dnevnik lahko znova piše o italijanskem poslovnežu Pierpaolu Ceraniju, ki je posloval z Boškom Šrotom. Višje sodišče je namreč zavrnilo začasno odredbo, po kateri časnik ni smel poročati o poslovnežu.
