Slovenija ga je po nedolžnem lovila s tiralico, zdaj pa odrekla odškodnino

Po prvomajskih praznikih je podjetnika iz Kanala Dejana Skrta, ki od leta 2016 živi v glavnem mestu Indonezije Džakarti, v nabiralniku pričakala sodba okrožnega sodišča v Ljubljani glede vložene tožbe zoper državo Slovenijo za odškodnino v višini 100.000 evrov zaradi neupravičenega pripora, nepremoženjske škode, tudi duševnih bolečin, in protipravnih ravnanj državnih organov. Njegov zahtevek so zavrnili.

Skrtova res zapletena zgodba ima, kot smo že poročali, dolgo brado. Začela se je ob koncu gospodarske krize leta 2014, ko je doma zaprl podjetje, ukvarjal se je z gradbeništvom in inženiringom. "Številne stranke niso poravnale računov, celo država mi še dolguje DDV," nam je pripovedoval 57-letnik. Tudi sam pa je dolgoval dobrih 6400 evrov štajerskemu proizvajalcu oken in vrat, plačilo je zavrnil, je pojasnil, ker "dela niso opravili, kot bi morali". Podjetje ga je ovadilo zaradi suma poslovne goljufije.

Na Novi Zelandiji je bil tesar

Po zaslišanju na mariborskem sodišču je odpotoval na Novo Zelandijo, o čemer je, kot pripoveduje, po elektronski pošti - še danes uporablja isti e-naslov - obvestil preiskovalno sodnico: "Nisem hotel, da bi mislila, da se izogibam sodnemu postopku. Itak pa sem bil nedolžen."

Kot tesar se je zaposlil v podjetju Building Today v Christchurchu, ustanovil pa tudi lastno, Dejan Construction Limited. Kot pove, so "v Sloveniji dobili moj naslov bivanja tudi od novozelandskega ministrstva za turizem in gospodarstvo. Vedeli so, kje sem, sodno pošto pa pošiljali na napačne naslove v soseščini. Kot izhaja iz sodnega spisa, so razpolagali tudi z mojo telefonsko številko, a me niso niti enkrat poklicali. Zato pa so bili v kontaktu z mojim rojakom, s katerim sva imela skupaj najeto hišo, in ki je oprezal za mano, še vedno mi dolguje 20.000 novozelandskih dolarjev".

Mimogrede, tudi v obrazložitvi zavrnitve njegove odškodninske tožbe je zapisano, da so mariborski kriminalisti prejeli anonimno obvestilo, ki so ga povezali s Skrtovim delodajalcem. "Zlorabili so svoj položaj, da bi prikrili identiteto prave telefonske številke," pripomne Skrt.

Aretacija na letališču

Ker se je sodna pošta vračala v Slovenijo, je ministrstvo za notranje zadeve razpisalo mednarodno tiralico, za katero Skrt zatrjuje, da ni vedel. Sploh pa se je tedaj, konec leta 2015, že pripravljal na selitev v domovino svoje bodoče žene, ki jo je spoznal med  dopustom – Indonezijo. "Slovensko veleposlaništvo v Canberri sem takrat po elektronski pošti zaprosil za izdajo potrdila, da ni zadržkov za sklenitev zakonske zveze v tujini, in jim posredoval naslov v Džakarti, kamor ga lahko pošljejo."

Čeprav so, pojasnjuje, vedeli, kje živi, "me niso skušali kontaktirati, zato pa so me 10. januarja 2019 ob vrnitvi z oddiha v Kuala Lumpurju indonezijske oblasti aretirale na letališču".

Po 24 dneh pripora v, kot pravi, nečloveških bivalnih in higienskih razmerah, "vsak jetnik je imel na voljo kvadratni meter in pol prostora", so ga izpustili na prostost. In tudi ne izročili Sloveniji. Po Skrtovih besedah so naši pravosodni organi prepozno poslali izročitveno dokumentacijo, in čeprav to sami zanikajo, je dejstvo, da bi lahko njegovo izročitev zahtevali samo še po redni poti, ta pa lahko traja leto in pol. Ta čas bi bil v ekstradikcijskem zaporu, a se je že prej odločil za vrnitev.

Dejan Skrt na letališču Osebni arhiv

Preklican potni list

Tudi tukaj pa se je zapletlo, ker so mu preklicali potni list. "Vodja konzularne službe pri ministrstvu za zunanje zadeve Andrej Šter se je sprenevedal, češ da je veljaven, a so mi ga vzeli Indonezijci, da ne bi bežal, z veleposlaništva v Canberri pa so avstrijskega konzula obvestili, da je preklican. Nazadnje mi je do novih dokumentov najbolj pomagal avstrijski konzul Andreas Heutberger," nadaljuje Skrt.

Po vrnitvi v domovino se je takoj javil na mariborskem sodišču, kjer mu je tožilstvo ob priznanju krivde ponudilo sedemmesečno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let, kar je zavrnil. Na sojenju je bil oproščen vseh očitkov.

Vse do Strasbourga

"Četudi država naredi nekaj narobe in trdi, da je še zmeraj prav, pa ne sme zlorabljati državljana," meni Skrt in ponovi, da ni bežal in je bil državi ves čas dosegljiv, najhitreje pa po elektronski pošti. V sodbi je zapisano, da se te poti niso poslužili, ker s predhodnimi ravnanji, predvsem odhodom v tujino, ni dokazal, da "bi bila takšna komunikacija uspešna". "Toda po elektronski pošti sem kontaktiral tudi sodišče v Novi Gorici v pravdnem postopku, pa so se tam normalno posluževali elektronskih dokumentov," pravi Skrt. 

V Slovenijo se ne namerava vrniti, bo pa nadaljeval z iskanjem svoje pravice: "Naslednja postaja je očitno Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu."