Janša na sodišču dvakrat v treh dneh

Prvak SDS Janez Janša je imel ta teden kar dve obravnavi na celjskem sodišču. Na okrožnem se je v torek s pričanjem ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka, nekoč direktorja Imosa, nadaljevalo sojenje v zadevi Trenta, danes pa je senat višjega obravnaval njegovo pritožbo na obsodbo, ki jo je dobil zaradi obrekovanja nekdanjega direktorja Slovenske tiskovne agencije (STA) Bojana Veselinoviča.

Tega je maja 2021 razžalil tvit, ki ga je objavil takratni predsednik vlade: "Neverjetno za EU v 21. stoletju je, da sodelavec pri umoru novinarja še vedno vodi STA in zato mesečno pokasira 8500 evrov. Več kot predsednik republike."

Ni ga umoril s sekiro

S tem naj bi mu očital, da je sokriv za  smrt odgovornega urednika STA Boruta Meška, ki je novembra 2009 prejel izredno odpoved zaposlitve, maja  2010 pa umrl za rakom. "Nisem trdil, da je Veselinovič umoril Meška z nožem ali s sekiro, je pa prispeval k poslabšanju njegovega zdravja, ko ga je vrgel na cesto," je svoj zapis podrobneje pojasnil Janša.

Veselinovič je ves čas vztrajal, da je pokojni izgubil službo zaradi neizpolnjevanja delovnih obveznosti, ko niso ničesar vedeli o njegovi hudi bolezni. Na sojenju so zaslišali Alena Pivka, na STA zaposlenega od leta 2005, in Uroša Urbanijo, ki so ga lani razrešili s položaja v. d. direktorja Televizije Slovenija, predvajali pa tudi posnetek novinarske konference, ki sta jo 20. oktobra 2009 organizirala Združenje novinarjev in publicistov ter Meško in na kateri je ta obtožil Veselinoviča, da je "naredil vse, da bi jaz čim prej zapustil položaj odgovornega urednika".

Na sojenju so zavrteli še posnetek iz oddaje Odmevi, v katerem je govora o domnevnem šikaniranju Meška, Janšev pooblaščenec, odvetnik Franci Matoz, pa je prebral medijske zapise o (ne)financiranju STA.

Zavestno trdil neresnico

Janši je grozila zaporna ali denarna kazen, Veselinovič pa je zahteval še 7.300 evrov odškodnine, ki bi jo po lastnih besedah namenil poplavljencem na območju Gornje Savinjske doline. Sodnica Leonida Jager je nazadnje Janši izrekla 8.000 evrov denarne kazni, Veselinoviča pa z njegovim premoženjskopravnim zahtevkom napotila na civilno pravdo.

Veselinovič je sprva vložil zasebno tožbo zaradi žaljive obdolžitve, a je nato to kaznivo dejanje s pooblaščencem, odvetnikom Gorazdom Fišerjem, prekvalificiral v obrekovanje, ki je hujše sankcionirano. "Pri opisu kaznivega dejanja žaljive obdolžitve zakon razlaga, da ni nujno, da za neresnična dejstva, ki jih je nekdo izrekel, slednji ne ve, ali so neresnična ali ne. Zato je pri tem kaznivem dejanju dopusten dokaz resnice oziroma dokaz utemeljenosti, in sicer, da je nekdo verjel v to, kar je izrekel, oziroma je verjel, da je to resnica. Po izvedenem dokaznem postopku pa smo ocenili, da je brez dvoma dokazano, da je obtoženi zavestno trdil neresnico, to pa je že drugo kaznivo dejanje, in sicer obrekovanje," je takrat razložil Fišer.

Sporna prekvalifikacija obtožbe

In prav na prekvalifikacijo obtožbe se je v svoji pritožbi danes oprl Franci Matoz, saj da jo je sodišče sprejelo po že zaključenem dokaznem postopku. Nasploh naj bi bilo v postopku več kršitev kazenskega postopka, s tem pa je bila njegovemu klientu kršena pravica do obrambe. Gorazd Fišer je kratko odgovoril, da je bila prekvalifikacija kaznivega dejanja predlagana pravočasno. Obe stranki bosta sodbo prejeli po pošti.