Civilna pobuda na svojem Facebook profilu izpostavlja, da število pogrešanih v Sloveniji iz leta v leto narašča, pri čemer naj bi bila zakonodaja urejena tako, da ne omogoča dovolj hitrega in učinkovitga iskanja, kar "v procesu preiskav ustvarja nepopravljive napake".
Policija pojasnjuje, da ne čaka v vseh primerih; pogrešanje osebe lahko prijavi vsakdo ne glede na to, ali je iz družinskega, delovnega ali širšega družbenega okolja pogrešanega. Policija po prijavi zbere obvestila in informacije, opravi razgovore, izvede iskalne akcije in sodeluje s tujimi varnostnimi organi. Po prejemu obvestila o pogrešanju ali ugotovitvi okoliščin, ki kažejo na pogrešanje osebe, policija tudi oceni, ali je treba iskalno akcijo na določenem območju izvesti takoj.
Če pride do podatkov, da bi bila oseba lahko žrtev kaznivega dejanja, policija izvede vsa opravila, da sum potrdi oz. ovrže. Zakon o elektronskih komunikacijah omogoča pridobitev podatkov o zadnji lokaciji opreme za mobilno komunikacijo pogrešanega, če obstaja utemeljena verjetnost, da je neposredno ogroženo njegovo življenje ali telo.
Lani 317 pogrešanih odraslih in 127 mladoletnikov
Število pogrešanih odraslih oseb je v obdobju od leta 2008 do 2015 nihalo v razponu od približno 250 do več kot 480. Lani jih je bilo 317. Število pogrešanih mladoletnikov je nihalo v razponu od približno 70 do več kot 150. Lani jih je bilo 127.
Podatkov o najdenih ne vodijo posebej. Po izkušnjah pa se največ oz. 60 do 70 odstotkov pogrešanih, ki jih išče policija, samih vrne domov. Policija sama najde živih približno deset odstotkov vseh iskanih oseb, pri iskanih mladoletnikih pa se ta delež giblje od 50 do 60 odstotkov.
Približno 15 odstotkov oseb najdejo mrtvih. Bodisi so naredili samomor ali omagali bodisi so doživeli nesrečo. Približno odstotek ali manj predstavljajo primeri, kjer so pogrešane osebe žrtve različnih kaznivih dejanj, so še navedli na policiji.
