V mojem dolgoletnem poročanju o najhujših kriminalnih dejanjih me je najbolj pretresel trojni umor na Gorjancih. Kočevec Ermin Brkić je 6. maja 2003 umoril tri mlade, 20-letno Domžalčanko Darko Erak ter tri leta starejša Kranjčana Veljka Drinića in Bojana Čavića. V past jih je zmamil s prodajo golfa trojke za slabih 6000 takratnih nemških mark, za katerega se je zanimal Čavić. Na poskusni vožnji po Gorjancih je Brkić od njega zahteval in tudi vzel denar, med prepirom pa ga ustrelil v glavo ter se odpeljal. Erakova, sicer dekle žrtve, in Drinić, sta poklicala policijo, a še preden je ta prišla, se je Brkić vrnil in oba pokončal. Obsojen je bil na 30 let zapora, za pogojni odpust bo lahko zaprosil prihodnje leto.
Silvo Drevenšek
Najprej pokončal sošolko in nosečnico
Silvo Drevenšek
Prav tako ne bom pozabil umora Ljubice Ulčar na Dolgem Brdu. Tisti petek, 24. februarja 2006, je bil mrzel, snežna odeja pa debela. Kolovoz proti hiši se je strmo spuščal in bil tako poledenel, da policijski škodi ni uspelo pravočasno ustaviti in je zadela avto enega od novinarjev. A na to se – razen novinarja in policistov – ni nihče oziral, vsi smo čakali na informacije, kaj se je dogajalo nedaleč stran. Tam, kjer je Silvo Plut pričakal zakonca Ulčar. Mirka je zvezal, Ljubico pa mučil na načine, ki jih ne bomo opisovali, in ji nazadnje prerezal vrat. Mirku je uspelo medtem razrahljati vezi, in ko bi "moral biti na vrsti", uspelo zbežati. Pobegnil je tudi Plut, a so ga slabih 20 ur kasneje prijeli v Šmartnem pri Litiji.
Moril je že prej: na rodnem Božakovem je leta 1990 posilil in pokončal sošolko iz osnovne šole Marjanco Matjašič in bil obsojen na 15 let zapora, predčasno so ga izpustili dve leti prej. Tako se je lahko novembra 2004 pri Aleksincu v Srbiji lotil še noseče Jasmine Djošić. Zabodel jo je najmanj 12-krat in tudi njej prerezal vrat.
Plut je bil oktobra 2006 za umor Ulčarjeve obsojen na 30 let zapora, a tam ni bil dolgo - aprila naslednje leto je naredil samomor s tabletami.
Za rešetkami pa je še vedno Ivan Perić, spoznan za krivega, da je avgusta 2002 v rovinjskem apartmaju s pištolo škorpijon ustrelil mamo Vesno, očima Georga Rakića in 12-letnega polbrata Bojana. Na Dobu prestaja najvišjo mogočo kazen, 30 let zapora.
114 najhujših obsojencev
Ivan Perić z zagovornikom dr. Petrom Čeferinom
Na najhujšo kazen, dosmrtni zapor, je obsojen samo eden, prav tako Silvo. Drevenšek je na božični dan 2020 v Gerečji vasi z nožem vzel življenje bivši partnerici Mojci Lešnik, pred sinovimi očmi pa še njenim staršem, torej njegovima babici in dedku.
Kot smo izvedeli na Ursiksu, je lani 32 obsojencev prestajalo zaporno kazen od 20 do 30 let aresta, 16 pa 30 let zapora.
Za milost lahko zaprosi po 25 letih
Zanimalo nas je tudi, koliko obsojencev je bilo odpuščenih pogojno. "Odločanje o pogojnem odpustu ni v pristojnosti Ursiks, saj o njem odloča komisija, ki jo imenuje minister za pravosodje izmed vrhovnih ali višjih sodnikov, vrhovnih ali višjih državnih tožilcev in delavcev ministrstva, pristojnega za pravosodje. 88. člen kazenskega zakonika določa, da mora biti za pogojni odpust obsojenca najprej podan ustrezen delež prestane kazni. Splošni formalni pogoj, ki ga zakon določa, je polovica prestane kazni. Obsojenec, ki mu je sodišče izreklo kazen nad 15 let zapora, sme biti pogojno odpuščen s prestajanja kazni, ko jo je prestal tri četrtine. Obsojenec, ki mu je sodišče izreklo kazen dosmrtnega zapora, sme biti pogojno odpuščen s prestajanja kazni, ko je prestal 25 let zapora. Poleg tega pa navedeni člen tudi opredeljuje, kdaj je obsojenec lahko pogojno odpuščen (materialni pogoji), in sicer, če obstaja utemeljeno pričakovanje, da ne bo ponovil kaznivega dejanja. Obsojenca, ki bo pogojno odpuščen, lahko organ, ki odloča o pogojnem odpustu, postavi pod varstveno nadzorstvo," so pojasnili in dodali, da so lani pogojno odpustili 222 obsojencev.
Presojajo vsakega posebej
Vprašali smo tudi, kdaj zapornike, ki prestajajo kazni za najhujša kazniva dejanja zoper življenje in telo, premestijo na odprti oddelek. "Režim prestajanja zaporne kazni (zaprti, polodprti, odprti) ni pogojen z vrsto kaznivega dejanja, temveč z varnostno oceno in izpolnjevanjem osebnega načrta obsojenca, v katerem so določeni vsi pomembni temelji prestajanja zaporne kazni posameznika. Vsak primer se torej presoja individualno. Obsojenec se lahko premesti v okviru istega zavoda ali iz enega v drug zavod ali v oddelek drugega zavoda, če je to potrebno za izvajanje osebnega načrta ali delovnega programa zavoda, oziroma, če to narekujejo razlogi varnosti ali interesi ohranitve reda in discipline v zavodu. Obsojenca, ki prestaja kazen zapora v zavodu ali njegovem oddelku s strožjim režimom, se lahko premesti v svobodnejši režim, če se oceni, da ga ne bo zlorabil. Obsojenca, ki zlorabi svobodnejši režim zavoda ali njegovega oddelka ali za katerega narekujejo premestitev drugi utemeljeni razlogi, se premesti v strožji režim. O premestitvi obsojenca iz svobodnejšega v strožji ali iz strožjega v svobodnejši režim istega zavoda odloča direktor zavoda po uradni dolžnosti, o premestitvi iz enega v drug zavod ali oddelek drugega zavoda pa generalni direktor."
Morilci na vikend izhodih
Vzornim zapornikom po določenem času pripadejo ugodnosti, Ivan Perić ima denimo proste vikend izhode. "Pravilnik o izvrševanju kazni zapora določa, da se obsojencu, ki je obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja z elementi nasilja, kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, kaznivega dejanja spravljanja v suženjsko razmerje, kaznivega dejanja, povezanega s prepovedanimi drogami, ali kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, ter obsojencu, ki je predhodno že bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ugodnost prostega izhoda praviloma podeli po prestani polovici kazni zapora. Prosti izhod se sme obsojencu dodeliti do petkrat mesečno in sme trajati do 53 ur. Pri odločanju o utemeljenosti podelitve posamezne ugodnosti se presojajo različne okoliščine, ravna pa se v skladu z načelom postopnosti. Od režima prestajanja zaporne kazni je tudi odvisno, kolikokrat mesečno se obsojencu lahko podeli ugodnost prostega izhoda. V odprtem režimu se lahko podeli do petkrat mesečno, v strožjih režimih pa manjkrat, če seveda obsojenec za to izpolnjuje pogoje," smo še izvedeli na Ursiksu.
Dve glavi v vedru
Storilci nekaterih grozovitih umorov v Sloveniji pa niso videli rešetk. Denimo Marko Abram, ki je v noči na 20. marec 2017 v Lukovcu na Krasu najprej s kladivom potolkel, nato pa s sekiro obglavil brata in enako storil še z babico. Tudi njena glava je pristala v vedru, zraven vnukove. Obe je sežgal v peči centralne kurjave.
Maja istega leta je Miha Stanič z macolo potolkel očeta, mu odžagal glavo in odrezal spolni ud. Urban Rupnik je oktobra lani svojemu 88-letnemu dedku zadal najmanj 27 vbodnih ran in vreznin. Vsem trem so izrekli ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, ki lahko traja najdlje pet let.
