Po umoru čudni dogodki v hiši, eksorcist izganjal hudiča

Povsem naključno smo se v Križe pri Tržiču odpravili v petek, 13., na dan, ki že prek 700 let velja za nesrečnega. Zakaj, ni jasno, ena od razlag izvor išče v Svetem pismu, ker je bilo na zadnji večerji 13 ljudi, skupaj s Kristusom, ki so ga naslednji dan, torej v petek, križali.

Tudi tej zgodbi dajeta pečat satan in božji sin in je polna simbolike. Vas pod jugozahodnim vznožjem Kriške gore, priljubljene izletniške točke Tržičanov, se je včasih imenovala Sveti Križ. Hiša, v kateri se je zgodil grozljivi zločin, stoji v ulici, ki nosi ime po domačem skladatelju in orglarju Ignaciju Hladniku, avtorju znane cerkvene hvalnice Marija skoz' življenje.

Morilka hišo kupila od nun

Ob hiši stoji kapelica. D. M.

Med vojno je bil v njej sedež zloglasnega gestapa, po osvoboditvi pa so jo prevzele nune. Od njih jo je kupila kasnejša morilka, 49-letna Uršula Lonka Prešeren. "Tudi jaz sem malo pripomogel k temu, da jo je kupila ona. Večina sester frančiškank brezmadežnega spočetja je pomrla, zadnji dve pa sta se preselili na Brezje. Prosili sta me, da jima pomagam pri prodaji," nam je v petek povedal Ivo Kožuh, ki je v Križah župnik 16 let. "Prešernova je takrat dajala vtis verodostojnosti, bila je urejena, v hiši naj bi delovalo nekakšno društvo. Za nakup je, kolikor vem, vzela posojilo pri avstrijski banki. A zatem so nastopile težave, predvsem glede njenega otroka, v hišo je naselila različne ljudi. In potem je prišlo do umora."

Izganjali so uroke

Ti različni ljudje naj bi, kot smo slišali v vasi, izvajali nekakšne šamanske rituale, recitirali nerazumljive verze, izganjali uroke in objemali drevesa.

Uršulina podnajemnica je bila tudi 54-letna Ina Henigmann, nekdanja žena prav tako bivšega pravosodnega ministra Senka Pličaniča. Kot smo izvedeli od domačina, se je k njej priselila iz Podljubelja, ker so ju verjetno povezovali podobni interesi: "Kakor sem slišal, so tudi pokojno zanimali čarovništvo in vilinstvo. Z Uršulo sta bili prijateljici, skupaj sta izvajali razne obrede."

Toda Prešernova, ki naj bi bila še bolj obsedena s črno magijo, je nazadnje umorila Henigmannovo. Pokončala naj bi jo z nožem, škarjami ter udarci, usoden pa je bil tri centimetre globok vbod v grlo. Po truplu naj bi bila potresena sol, okrog pa prižgane svečke, "da gre duša lažje v onostranstvo," je ugibal sogovornik.

K sosedi po vreče za truplo

D. M.

Toda zakaj naj bi Prešernova pokončala prijateljico? Morda je obred šel predaleč, so ugibali vaščani, a tudi, da je razlog Uršulin otrok. Tega je menda pretepala, ga poniževala, tudi neredno pošiljala v šolo. Živel je v neopisljivih razmerah, ne samo zaradi mame, hiša je bila polna šare, na vrtu se je trlo prav tako zanemarjenih živali, od puranov, prašiča, do dveh konjev, psov, povsod je bilo polno fekalij. "Menda je nameravala odpreti živalski vrt," je povedal eden od prebivalcev.

Ti so na Lonjino zlorabljanje otroka opozorili center za socialno delo, opomnila pa naj bi jo tudi Henigmannova. Takrat je med njima morda prišlo do spora. "Uršula se je verjetno ustrašila, da ji bodo vzeli otroka."

Nenavadna župnikova izkušnja

Sojenje na kranjskem okrožnem sodišču zaradi uboja, za katerega je zagrožena do 15-letna zaporna kazen, se je hitro končalo, saj je bila Prešernova spoznana za neprištevno. Marca 2016 so ji izrekli ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na zaprtem oddelku mariborske enote za forenzično psihiatrijo. To lahko traja najdlje pet let, izpustili so jo po štirih in pol, morala pa se je še zdraviti na prostosti. Njen otrok živi v rejniški družini.

Župnik v Križah Ivo Kožuh osebni arhiv

A še prej so jo očistili zlih duhov. "Posrednik za hišo se je oglasil pri meni, češ da se v njej dogajajo čudne stvari, slišijo se različni glasovi, predmeti pa menjajo svoje pozicije, čeprav ni bilo nikogar v sobi. Ker je bilo govora o hudiču, sem poklical uradnega eksorcista ljubljanske nadškofije, dr. Bogdana Dolenca, zdaj upokojenega profesorja na teološki fakulteti," nam je pojasnil župnik Ivo Kožuh in se spomnil nenavadnega dogodka v hiši.

"Za mano je po hodniku hodil dr. Dolenc, za njim pa posrednik. Nenadoma sem s čevljem zadel v nekakšno nit, kot bi bil laks, slišalo se je, ko se je pretrgal. V istem trenutku je iz omarice za nami izletel ključ. Ozrl sem se predse in na tleh ni bilo ničesar. Nobenega laksa, čeprav sem ga čutil. 'Lejte, hudič se je oglasil,' smo si rekli. No, drugega pa ni bilo. Opravili smo molitve eksorcizma in blagoslovili prostore."

Zdaj je bivališče tujih delavcev

Zakonca Sakač sta imela s kupljeno nepremičnino velikopotezne načrte, v njej bi uredila sobe za turiste, saj bi bila v Tržiču to edina možnost za namestitev avtobusa gostov. Toda pri razpisih občine, namenjenih spodbujanju razvoja turizma, sta ostala praznih rok. Matej Sakač nam tega ni želel obširneje komentirati: "Ni bilo posluha. To smo dali čez, pustimo pri miru."

Potrdil pa je, da v hiši, ki so jo precej prenovili, zdaj prebivajo njihovi delavci. "Tuji delavci so noter, Bosanci, Srbi, Albanci, zelo korektni, zelo v redu. Nikoli niso hrupni. Kar je obljubil Sakač, je tudi izpolnil, uredil je komunalo, kurjavo, parkirišče. Vedno se oglasi tudi pri nas sosedih, če je vse v redu," je zadovoljen  njihov neposredni sosed Andrej Kavčič, lastnik znane družinske destilarne Krucefix. S tem nazivom se vsekakor vklaplja v okolje.