V Triglavskem narodnem parku (TNP) je 23 ljudi že prejelo odločbe republiškega inšpektorata za okolje in prostor za rušenje na črno postavljenih objektov. Darko Kuzmič, ki ima dva meseca za rušenje lastnega doma, pravi, da se bo temu upiral z vsemi sredstvi.
"Imam vsa potrdila"
Darko Kuzmič, ki je prejel odločbo za rušenje nekdanjega hišniškega stanovanja mladinskega doma v Ribčevem lazu, trdi, da je bil objekt zakonito zgrajen že leta 1965. “Moja hiška, bungalov je bila zgrajena v sklopu mladinskega doma v Bohinju. Leta 1965 je bilo postavljenih enajst bungalovov z vsemi takratnimi uporabnimi dovoljenji, vsem, kar je takrat država zahtevala. Bili so namenjeni turizmu, za oddajanje gostom,” razloži. “Leta 1984 sem kot vodja delovišča oziroma mladinske delovne brigade obnavljal ta mladinski dom ZSMS-ja (Zveze socialistične mladine Slovenije). Takratni sekretar ZSMS mi je ponudil službo ter naj si izberem bungalov in si ga preuredim v stanovanje. Takrat sem tudi dobil odločbo, da se mi ta bungalov dodeli kot hišniško stanovanje. Zdaj so nas zmetali v isti koš, čeprav je bilo rečeno, da je vse, kar je bilo zgrajeno do konca leta 1967, legalno. Mislili so, da imamo vsi slabo vest. Jaz nimam slabe vesti. Imam vsa potrdila. Marsičemu sem se odrekel, da sem lahko z družino živel v tej hiški. Tu sem že 26 let, zdaj pa imam dva meseca, da odstranim hišo. Temu se bom upiral z vsemi pravnimi sredstvi.”
Kramar: Občina lahko le da pobudo na vlado
“Problemetiko vseh črnih gradenj v parku je treba rešiti v celoti. Dejstvo je, da so v sanacijskemu PUP-u (uredbi o prostorskoureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju TNP) zajeti tudi domačini, ne le vikendaši. Pri domačinih se človek malo vpraša …”, o problematiki črnih gradenj pove bohinjski župan Franc Kramar.
“Ampak ne bom posegal v vsebino tega, ker tudi nimam pravice. Lahko pa dam pobudo na vlado, glede na to, da se vsi ti ljudje obračajo na občino, mi pa za to nismo pristojni. Vlada bi lahko še enkrat pretehtala, ali je ta sanacijski PUP pravi ali ne in ali bi bilo možno pripraviti novi sanacijski PUP, ki bi zajel vse črne gradnje v TNP in bi celostno rešil to problematiko. Marsikdo je iskal dovoljenje in ga zaradi takšne ali drugačne zakonodaje ni mogel dobiti. Zato je treba te stvari urediti.”
“Če bi se pisal Jaklič, bi bilo vse drugače …”
83-letni Martin Cvetko ima kmetijo v vasi Studor, do katere se vozi iz Srednje vasi, ker tam ne more živeti, saj, kot trdi njegova hči, že več kot 30 let čaka na odobritev za vzdrževalne posege Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Od leta 2003 je tudi ta gradnja, hlev in del hiše, v sanacijskem PUP-u, Cvetko pa še ni dobil nobene odločbe okoljskega inšpektorata. Kot pravi njegova hči, bi bilo treba vsak primer posebej obravnavati in sprejeti nov, pravičnejši sanacijski PUP.
S tem se strinja tudi Kuzmič: “Naj bo inšpektor tudi malo bolj človeški in gre od posameznika do posameznika. Naj ukrepa tam, kjer se je res izkoristil zakon, ne pri nas. Če bi se pisal drugače, denimo Jaklič, verjetno ne bi imel težav. Ko sem še delal v mladinskem domu, sem si neštetokrat zatiskal oči pred lumparijami, ki so jih tam počeli danes visoki državni funkcionarji. Nihče od njih pa se zdaj niti z besedo ni postavil zame v smislu ‘glejte, fantje, to je bilo takrat zakonito postavljeno, pustite to pri miru’. Očitno so se spravili na majhne ljudi, za katere mislijo, da se ne morejo braniti.”
