Po državi je bilo v zadnjih letih izvedenih več projektov izgranje kolesarskih poti, za kar so bila namenjena tudi evropska sredstva. Nazadnje je ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj odobrilo evropska sredstva za projekt Kolesarske poti Žalec-Rogatec Na omenjeni relaciji bodna novo zgradili 19,42 kilometra kolesarske poti. Za projekt v vrednosti 14,6 milijona evrov bo Kohezijski sklad prispeval skoraj 12,5 milijona evrov.
V Mariboru se stanje izboljšuje
Tine Križanič, Mariborčan, ki ga okolica pozna predvsem po njegovem glasu, najprej ste ga lahko poslušali na Radiu City, zdaj na Totem Radiu, je pa tudi član legendarnega Reporterja Milana, sedaj Totega Reporterja Milana, že dobrih 20 let kolesari v službo.
S kolesom se v službo odpravi ne glede na vremenske razmere. Pozimi, poleti, tudi ko pada sneg ali dež. Start je vsako jutro točno 6.30. Križanič pravi, da ima srečo, da je doma v mestu, ki ni tako veliko, tako, da lahko do vsega brez težav dostopa s kolesom. Za avto je težko najti parkirno mesto, ceste po centru Maribora so zaprte, pešačil pa ni nikoli rad, zato je bila edina logična izbira kolo.
Zadovoljen je z napredkom urejanja kolesarskih poti. Včasih je težko ločiti kolesarsko stezo od pločnika, pravi, ker eno je na pol pobarvan pločnik, ki pa še ne velja za kolesarsko stezo. "Je pa res, da so se stvari začele spreminjati, in to v pravo smer, kar me izjemno veseli, saj je z ureditvijo kolesarskih poti izkušnja kolesarjenja veliko boljša," še dodaja Križanič.
Kolo najboljše prevozno sredstvo v prestolnici, ampak ...
Ljubljančanka Branka je zaprisežena kolesarka. Naj bo dež ali sneg, prisega na vožnjo s kolesom, ki je v Ljubljani največkrat tudi najhtrejši način potovanja. "Kolo je moje glavno prevozno sredstvo že več kot deset let in je po mojem mnenju za po Ljubljani tudi najboljše. V zelo hitrem času lahko pridem na različne konce in se zraven čudim voznikom na cestah, kako se jim da čakati v kolonah," pravi.
Vendar pa si želi, da bi se na področju kolesarske infrastukture naredilo še več. "Žal se v teh desetih letih pri kolesarski infrastrukturi ni kaj dosti spremenilo – napredek je minimalen. Nekje so sicer na novo dorisane kolesarske poti, a se vidi, da so se na MOL-u tega lotili zato, da lahko rečejo, da nekaj pa delajo (tako je bilo leta 2022, ko je bila Ljubljana izbrana za kolesarsko prestolnico) – tako je bilo recimo na Fužinah, kjer so na vozišče narisali kolesarsko, s čimer je vozišče zdaj ožje," pravi.
Ena od težav je tudi v tem, da bi morali k načrtovanju izboljšav pristopiti s kolesarji v mislih. "Kolesarske steze so se nekje poboljšale, vendar se pri vsaki novi izboljšavi vidi, da kolesarsko infrastrukturo pri nas načrtuje/dela nekdo, ki se s kolesom po Ljubljani ne vozi," pravi sogovornica.
Širijo mrežo površin, namenjenih kolesarjem
Kolesarjenje je vedno bolj priljubljeno tudi v Kranju, kjer mreža površin, namenjenih kolesarjem, presega skupno dolžino 73 kilometrov. Letos so zabeležili že več kot 40 tisoč izposoj v sistemu souporabe koles KRsKOLESOM.
Vozniki in kolesarji so se privadili tudi na ureditev tam, kjer so na voziščih označeni kolesarski pasovi. "Kolesar ima znotraj svojega pasu namreč absolutno prednost in ga je dovoljeno prehiteti šele, ko to lahko storimo na dovolj široki varni razdalji. A prometne ureditve same po sebi ne zagotavljajo varnosti udeležencem v prometu. Slednja je odvisno predvsem od nas samih, zato bodimo pozorni in obzirni drug do drugega tako za volanom avtomobila kot krmilom kolesa," pojasnjujejo na kranjski občini.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
Župan Ljubljane se ne vozi s kolesom.