OECD tako poudarja, da je kriza v slovenskem bančnem sektorju rezultat prevelikega tveganja bank pred krizo, šibkega korporativnega upravljanja v bančnem sektorju in nezadostnih orodij za bančni nadzor. Organizacija tako prepoznava potrebo po svežem kapitalu v slovenskih bankah, a je obseg potrebnih dokapitalizacij neznanka, saj poglavitni rezultati prejšnjih stresnih testov in skrbnih pregledov bank niso bili objavljeni, njihovi rezultati pa so po njihovi oceni verjetno tudi že zastareli.
OECD zato Sloveniji predlaga, naj izvede in javno objavi nove celovite obremenitvene teste in skrbne preglede bank, ki bi jih bilo treba izvesti na podlagi konservativnih in preglednih predpostavk. Organizacija pozdravlja ustanovitev državne Družbe za upravljanje terjatev bank, a priznava, da obstajajo tveganja glede pomanjkljive preglednosti take sanacije slabih bančnih terjatev in političnega vmešavanja v proces.
OECD priporoča še dokapitalizacijo bank z dolgoročno vzdržnim poslovnim modelom, pri tem pa bi morali za zmanjšanje javnofinančnih stroškov del bremena prevzeti tudi nekateri upniki. Predlaga še privatizacijo bank v državni lasti in ji svetuje, naj pri tem ne vztraja na ohranitvi kontrolnega deleža.
"Popravnih izpitov nimamo več"
Minister za finance Uroš Čufer je ob predstavitvi poročila OECD dejal, da pričakuje prve prenose slabih terjatev prenesli na družbo za upravljanje terjatev bank že poleti. Ponovno je spomnil, da bo treba najti kakšen ukrep tudi na področju prihodkov, to je davkov. Opozoril je še, da v preteklosti denar, ki si ga je država izposodila, ni bil učinkovito porabljen za spodbujanje gospodarstva in da bo zdaj moralo biti drugače, saj "popravnih izpitov več nimamo".
Danes sicer ministrstvu za finance ni uspelo prodati skoraj pol zakladnih menic, ki jih je želelo. Zbrati mu je uspelo le 56 milijonov evrov od sto milijonov, pa še to po višjih obrestnih merah kot prejšnji mesec. Minister za finance je zagotovil, da denarja v proračunu kljub temu ne bo zmanjkalo.
Premik na bolje je!
Lani je država prvič od osamosvojitve nominalno znižala izdatke. Veliko let je tudi veljalo, da določenih izdatkov ni mogoče zmanjšati, ker so določeni z zakonom, pa smo videli, da je mogoče tudi te zakone spremeniti. Sprejeti sta bili pokojninska in reforma trga dela. Če bo hitro izvedena še rešitev za bančni sektor, bi se lahko konec leta zadeve nehale poslabševati, pa meni direktor Umarja Boštjan Vasle.
