V nadaljevanju preberite:
- Moški z duševnimi težavami je bil nastanjen v Hrastovcu, mati z Jesenic ga z javnim prevozom obiskuje večkrat tedensko.
- Namestitve niso naključne, vendar pa so v praksi pogosto pogojene z razpoložljivostjo prostih mest in specifičnimi potrebami uporabnika, pravijo na ministrstvu.
- Na pristojnem CSD so gospe ponudili pomoč pri iskanju drugih oblik namestitev.
Vsakič znova, večkrat tedensko, se starejša gospa odpravi na dolgo pot iz Jesenic proti Hrastovcu pri Lenartu – z avtobusom, vlakom in peš, saj avta nima. Od doma gre zgodaj zjutraj, vrne pa se šele pozno zvečer, povsem izčrpana. Vmes obišče sina, ki je nepokreten, ne govori več in je nastanjen več kot 200 kilometrov stran od doma. "A če ne bi šla, si ne bi oprostila," v solzah pove gospa, ki že leta opozarja, da njen sin potrebuje oskrbo bližje družini.
"Zjutraj grem od doma, pri sinu sem šele okrog 14. ure. Pri njem sem nekaj ur, nato moram že nazaj. Hrbtenica me boli, komaj zdržim, a ne morem ga pustiti samega," pripoveduje. Njen sin je nastanjen v Socialnovarstvenem zavodu Hrastovec – kot pojasnjuje gospa, je nepokreten, potrebuje plenice in pomoč pri hranjenju. Diagnosticirali so ga tudi kot shizofrenika. "On vse razume, sliši, vidi, le govoriti ne more," opisuje.
Na obiskih ga pogosto sama hrani. "Nosim mu hrano od doma. Tudi več ur sedim ob njem, da ga nahranim, ker počasi požira. Dajem mu majhne koščke kruha, pašteto, juho," pripoveduje.
Njena največja želja ni nič drugega kot premestitev sina bližje Gorenjski. "Samo da bi bil bližje meni," ponavlja. Poleg tega že leta zbira zdravstveno dokumentacijo in opozarja na njegovo stanje. "Imam vse papirje, vse izvide," zatrjuje. Poskušala ga je že premestiti v dom za starejše, vendar pa ga po njenih besedah nikjer niso želeli sprejeti, saj nima niti 50 let.
Zavodi polni, premestitve težavne
Na Ministrstvu za solidarno prihodnost pojasnjujejo, da namestitve v socialnovarstvene zavode potekajo po pravilniku o uveljavljanju pravice do institucionalnega ter vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji. "V praksi to pomeni, da oseba (oziroma njen zakoniti zastopnik) vloži vlogo za sprejem v institucionalno varstvo na konkreten poseben socialnovarstveni zavod, v katerega želi biti sprejeta," pravijo.
O sprejemu nato odločajo komisije posameznih zavodov – pri odločanju upoštevajo zdravstveno stanje uporabnika, nujnost namestitve, vrstni red vlog ter tudi bližino svojcev, vendar so možnosti pogosto omejene zaradi pomanjkanja prostih mest.
"Namestitve niso naključne, vendar pa so v praksi pogosto pogojene z razpoložljivostjo prostih mest in specifičnimi potrebami uporabnika," so zapisali.
Dodajajo, da se v konkretnem primeru ne morejo opredeliti, zakaj je bil moški nameščen prav v Hrastovcu, ker ne poznajo vseh okoliščin ob sprejemu. Svojcem svetujejo, naj se obrnejo na socialno službo zavoda in pristojni center za socialno delo ter preverijo možnosti premestitve bližje domu.
Posebnih socialnovarstvenih zavodov, ki so namenjeni nastanitvi odraslih oseb s težavami v duševnem zdravju, je sicer v Sloveniji le pet.
"To je zelo pereča tema"
Tudi direktorica CSD Gorenjska Urška Repar Justin priznava, da je področje nameščanja oseb s težavami v duševnem zdravju trenutno zelo problematično.
"Prosta mesta v institucionalnem varstvu so omejena, zato se tudi centri za socialno delo pri iskanju ustreznih namestitev pogosto srečujemo z zahtevnimi situacijami," pojasnjuje.
Dodaja, da lahko svojci oddajo vloge tudi v druge zavode ali druge oblike institucionalnega varstva, ki so bližje kraju bivanja, pri čemer morajo priložiti ustrezno zdravstveno dokumentacijo. Na podlagi te nato zavod presoja, ali lahko osebi zagotovi ustrezno obravnavo in namestitev.
Če je bila prošnja že zavrnjena, svetujejo preverjanje razlogov za zavrnitev in oddajo novih vlog drugam, gospe pa so tudi sami ponudili pomoč na pristojnem centru za socialno delo. "Tako lahko skupaj preverimo možnosti nadaljnjih postopkov, drugih oblik pomoči oziroma morebitnih alternativnih namestitev."
Za bolj samostojne pride v poštev vključitev v stanovanjsko skupino
Na področju pomoči osebam s težavami v duševnem zdravju delujejo tudi nekatere nevladne organizacije in stanovanjske skupine, ki odraslim osebam lahko nudijo podporo ter v določenih primerih tudi možnost bivanja oziroma namestitve, poudarja Urška Repar Justin. A je za vključitev v takšne oblike namestitve praviloma treba najprej preveriti konkretno situacijo posameznika ter oceniti, ali izpolnjuje pogoje in kriterije za vključitev v posamezen program, na primer v stanovanjsko skupino, kjer se od uporabnikov praviloma pričakuje določena stopnja samostojnosti.
Možna tudi pomoč v skupnosti
Na Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) pravijo, da nimajo neposrednega vpliva na odločitve zavodov, vendar lahko svojci oziroma zakoniti zastopnik zaprosijo za premestitev v drug zavod ali drugo obliko institucionalnega varstva.
Opozarjajo tudi na možnost uveljavljanja osebne asistence, če posameznik izpolnjuje pogoje po zakonu o osebni asistenci.
Ministrstvo za solidarno prihodnost medtem izpostavlja novo storitev "podpora v skupnosti", ki jo uvaja novela zakona o socialnem varstvu in naj bi se postopoma začela izvajati letos. Namenjena je temu, da bi ljudje čim dlje ostali v domačem okolju oziroma se iz institucij lažje vrnili v skupnost. "Med drugim vključuje podporo pri preselitvi iz institucije, pomoč pri vsakodnevni skrbi zase, podporo pri gospodinjskih opravilih, vključevanju v okolje ter izboljšanju kakovosti življenja. Namen nove storitve je zagotoviti bolj individualizirano podporo uporabnikom ter hkrati razbremeniti njihove svojce," pojasnjujejo na MSP.
Za gospo z Jesenic pa vse to za zdaj ostaja predvsem upanje. "Jaz ga bom obiskovala, dokler bom lahko," pravi. "Pa če je dež, sneg, ali vročina. Samo, da ga vidim."
