V ljubljanskih Murglah vre. Prebivalci dokazujejo, da sta Mestna občina Ljubljana (MOL) oziroma župan Zoran Janković brez pravne podlage de facto dovolila črno gradnjo dvema stanovalcema ter celo omogočila urediti dovoz do nelegalno urejenega parkirišča. In to čeprav ista Mestna občina Ljubljana oziroma drugi oddelek mestne uprave nedvoumno opozarja, da posegi v strogo zaščiteno zasnovo videza Murgel brez izrecnega dovoljenja niso dovoljeni. Župan je zadeve na terenu skušal rešiti tako, da je kritičnim prebivalcem Murgel dal nespodobno ponudbo.
Gre za ureditev dostopa do dveh na črno na zelenicah MOL-a postavljenih parkirnih prostorov za dve stanovanjski enoti. Stanovalca - eden od njiju je Tomaž Ham, direktor uspešnega podjetja - sta si zelenico že pred nekaj leti preuredila tako, da je nastal prostor za avtomobila. Kasneje je bila na pročelju hiše postavljena še električna polnilnica. Ker pa neposrednega dovoza do parkirišča ni, je pri dvignjenem robniku ob ulici nastala še majhna betonska rampa, ki je omogočila vožnjo vozil prek robnika, čez zelenico, čez pločnik in do parkirišča.
Takšno stanje dokazuje nekaj let star posnetek iz Googlovega Street View. Dobro je vidna betonska rampa, parkirišče pa je dostopno le prek zelenice in pločnika, ki sta v lasti MOL.
Spodaj je posnetek nekaj deset metrov stran, ki prikazuje, kako tipsko z zelenim zidom je na območju Murgel predpisana zasnova ločenosti stanovanjskega dela od ulice. Hiše v notranjosti stran od ulice so dostopne le prek pešpoti.
Prebivalci Murgel v skladu s krajinsko zasnovo naselja, ki temelji na kakovostnem bivanjskem delu brez prometa, avtomobile puščajo parkirana na temu namenjeni ulici ali pa na območju koncentriranih garaž. Tako velja tudi za območje ulice Pod topoli, ki je najstarejši del Murgel. Le omenjena lastnika parkirata dobesedno pred svojim pragom.
Ko je MOL poleti začeli v tem delu naselja preurejati dotrajano vodno napeljavo, pa je sosedom dokončno zavrelo, saj je izvajalec del preuredil del ulice pred spornim parkiriščem in asfaltiral "dovoz" na način, da lahko po novem lastnika do hiše zapeljeta brez robnika, s tem pa tudi prevozita pločnik. Zaradi potrebnega prostora za dovoz so z ulice izginila tudi parkirišča za tri avtomobile. Po mnenju sosednjih lastnikov je to v hudem nasprotju z varovano zasnovo, kot si jo je zamislil pokojni arhitekt France Ivanšek, ter odpira vrata divjemu preurejanju naselja ter uničevanju njegove zaščitene podobe.
Prvi oddelek MOL: zakon in odlok povsem jasna ...
Tak način urejanja zasebnih želja po parkirišču je kršitev Odloka o občinskem prostorskem načrtu MOL, trdijo sosedje. In res, Oddelek za urejanje prostora MU MOL je na naša vprašanja glede upravičenosti izgradnje omenjenega parkirišča in dovoza odgovoril: "Območje Murgel je skladno z Zakonom o varstvu kulturne dediščine ... varovano kot območje naselbinske dediščine, na katerih se ohranjajo morfološka zasnova naselja, javni prostori, ulične fasade, oblike streh, gabariti, meje in silhuete naselja. Ker gre za območje, ki je varovano kot kulturna dediščina, je za vse posege v prostor treba pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine."
Da je sistem varstva videza Murgel za veliko večino prebivalcev ves ta čas deloval, pričajo različne zgodbe lastnikov, ki so želeli v pol stoletja prilagoditi videz hiš in parcel po lastnih željah, a so bile njihove uradne prošnje zavrnjene.
Sosedje so glede črnega parkirišča pridobili tudi mnenje vodje odseka za upravne naloge in splošne zadeve na oddeleku za urejanje prostora pri Mestni upravi MOL Ivana Staniča, ki je potrdil, da izvedba omenjenih parkirišč v obstoječem cestnem prostoru ni dopustna. Tam so namreč obrobne zelenice med pločnikom in ograjami atrijev, ki so značilne za celotno naselje.
Obrnili so se tudi na podžupana Janeza Koželja, cenjenega mestnega urbanista in avtorja zadnjega občinskega prostorskega načrta, vendar se javno s svojim mnenjem tokrat ni izpostavil.
Manj prepričljiv pa je bil odgovor ljubljanskega Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki se na vprašanje prebivalcev ni želel izreči, ali je izvedba projekta skladna z danim soglasjem za prenovo in ali so izvedena dela skladna s prostorskimi akti. Zavod sicer glede na opis svojih del med drugim sodeluje z lastniki oziroma posestniki nepremičnih spomenikov in z drugimi uporabniki dediščine ter jim posreduje pojasnila, nasvete in navodila, opravlja strokovni nadzor nad posegi v dediščino in izdaja kulturnovarstvene pogoje in soglasja za posege v dediščino.
Drug oddelek MOL: samo odpravljamo "zatečeno" stanje
Na ista vprašanja, na katere smo dobili odgovor z Oddelka za urejanje prostora, so nam z Oddelka za gospodarske dejavnosti MOL odgovorili precej drugače.
"Projekt ureditve ulice Pod topoli povzema predhodno stanje ulice; predmetni uvoz, ki ga omenjate, je v funkciji že vsaj od leta 2013. V sklopu projekta smo zgolj upoštevali zatečeno stanje spuščenega robnika za že obstoječa uvoza na zemljiščih, za katerih je s strani mejašev (stanovalcev) izkazan interes po odkupu zemljišča in so sproženi postopki na pristojnih organih."
Na gospodarskem oddelku torej z drugimi besedami trdijo, da je uvoz že tako dolgo v funkciji, da si zasluži legalizacijo stanja v naravi, ne glede na zaščito kulturne dediščine. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika sicer "zatečeno stanje" pomeni "dejansko."
Ko se vmeša še župan Janković
Vznemirjene sosede je konec septembra presenetil nenapovedan obisk župana MOL Zorana Jankovića. Sami ga sicer niso vabili. Nekaj zbranih stanovalcev mu je izrazilo nestrinjanje, da je projektant prenove "izhajal iz zatečenega stanja" in predvidel ureditev dovoza z javne ceste na zemljišče MOL do parkirnih mest, narejenih brez ustreznih soglasij in dovoljenj. S tem so tudi samovoljno zmanjšali število javnih parkirnih mest in uporabili zelenico v lasti MOL povsem v nasprotju z arhitekturno zasnovo in varstvenim režimom naselja, so skušali dopovedati županu Jankoviću.
Župan Janković pa je zavzel stališče, da naj se stanovalci "zmenijo med seboj." Hkrati je na presenečenje prisotnih zapovedal pomočnikom, naj se vsa občinska zemljišča na tisti strani ulice, kjer je zdaj novi dovoz, ponudijo v odkup še ostalim lastnikom hiš, ob katerih so ta zemljišča. Pri tem je tudi kar sam določil okvirno ceno, je razvidno iz dopisov, ki smo jih prejeli v uredništvu.
Župan je tako zavzel diametralno nasprotno stališče od mestnega oddelka za urbanizem, ki je v preteklosti dosledno zavračal kakršnekoli prošnje za odkup teh parcel. Lastnikom hiš, ki mejijo na ulico, je naložil, naj sklenejo dogovor, ki bi pomenil poseg v varstveni režim. Hkrati pa je vse ostale lastnike, ki ne mejijo neposredno na ulico in so z njo povezani le prek pešpoti, postavil v drugorazredni položaj. Zaradi sosedov, ki sta si pred leti pred hišo samovoljno omislila parkirišče in ju ni zaradi tega ves ta čas nihče "postavil na mesto," oziroma ju zdaj mestna oblast celo ščiti, bi vsi ostali sosedje ostali še brez urejenih parkirnih mest, pojasnjuje možni epilog Urška Ivanovič, ena od sosed.
V zgodbi o boju s predrznima sosedoma izpostavlja, da gre za primer, ki se lahko po tej logiki dojemanja urejanja prostora zgodi kjerkoli po državi, ko se posameznik postavi nad veljavna pravila, oblast pa mu pri tem pomaga.
"Imamo zakone, ki jih je treba spoštovati. To je kot da bi šel na sredo Tivolija, si tam zakoličil kos zemlje ter na njej postavil lopo. Ne gre, saj zakon tega ne dopušča!", je razočarana nad logiko, ki jo izvajajo sosedje s črnim parkiriščem in jo očitno podpira še župan. Iz njegovega kabineta sicer mejaši do danes menda še niso prejeli obljubljene ponudbe za odkup mestnega zemljišča.
Kaj pravi domnevni črnograditelj
Za njegovo plat zgodbe smo zaprosili enega od obeh stanovalcev, ki sta si mimo predpisov zgradila parkirišče in zdaj dobila še "darilo" v obliki urejenega dovoza.
Tomaža Hama smo vprašali, ali je bil pri odločitvi za preureditev dela parcele v parkirišče seznanjen, da bi za kaj takšnega potreboval mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine in ali je takšno soglasje pridobil. Vprašali smo ga tudi, ali je za ureditev dovoza plačal MOL oziroma se dogovoril za kakšno drugačno kompenzacijo. Hamovo podjetje je namreč v preteklosti z MOL pod vodstvom Zorana Jankovića sklenilo že več poslov, razkriva Erar.
Prek Hamove pooblaščenke smo dobili naslednji odgovor: "G. Ham pri projektu prenove ulice ni sodeloval niti kot naročnik, investitor ali izvajalec, ter je za prenovo izvedel šele ko so delavci pričeli obnavljati ulico, zato se za vse željene informacije obrnite na MOL." Na vnovično prošnjo, če lahko pojasni zgodovino parkirišča, ni bilo več odziva.
S sosedi, ki oporekajo njegovi uzurpaciji javnega prostora, Ham ne govori.
Popolne zmešnjave, zakaj MOL na svoji zemlji ohranja, z ureditvijo dostopa pa celo spodbuja črno gradnjo, še ni konec. Odgovori iz kabineta župana Jankoviča so dali stanovalcem vedeti, da se bo z deli in in s tem z verjetnim kršenjem lastnih predpisov nadaljevalo. Primer zdaj obravnava inšpektorat mestne uprave MOL. Stanovalci pričakujejo, da bo inšpektorat glede na po njihovem mnenju jasna pravila glede prostorsko izvedbenih pogojev kršitelju, torej MOL-u, naložil odpravo stanja.
Torej je jasno da bo petkov protest pred MOLom.
Najbolj v nebo vpijoča je pa sprega Zavoda za varstvo kulturne dediščine z Mestno občino. Zavod bi moral biti prvi, ki bi se najbolj odločno in argumentirano zaperstavil uzurpaciji javnega prostora v zaščiteni soseski.
Dober dan, Zelo zanimiv in po mojem mnenju zelo dobro raziskovan članek toliko truda redko kateri novinar naredi za svoje članke . Imam pa eno ali dve pripombi. Meni se vaša stran zdi nekakoma koncepirana na čisti profitni sistem. Članki… ...prikaži več so sicer kot ta primer dolgo in široko raziskovani, samo mi pa osebno ne dajo nič. Osebno bi si želel bolj etičen pristop. Več objektivnosti malenkost bolj "uporabne teme" naprimer nekaki pro kontra članki, več o stiskah ljudi in nekako mi manjka osnova pritisk.