"V Finančni upravi smo v zadnjem času objavili nekaj primerov zasegov avtomobilov za poplačilo dolgov zavezancev. Zaradi tega smo bili s strani dela javnosti deležni očitkov, da davčna izvršba poteka predvsem zoper male dolžnike, medtem ko naj bi zavezance z velikimi davčnimi dolgovi puščali pri miru. Zaradi transparentnosti in odgovornega obveščanja javnosti smo preverili dejanske podatke o izvajanju davčne izvršbe," sporočajo s Fursa.
Po njihovih navedbah, analiza 50 največjih davčnih izvršb po višini terjatve jasno pokaže, da ti očitki ne držijo.
Najvišja davčna izvršba za dolžnika v letu 2025 znaša 1.279.141 evrov, na drugem mestu je izvršba v višini 1.204.721 evrov, na tretjem mestu pa izvršba v višini 796.658 evrov. Na 50. mestu po višini izterjanega dolga je znesek v višini 220.169 evrov.
"Gre torej za izvršbe zoper zavezance z zelo visokimi neporavnanimi davčnimi obveznostmi, kar nedvoumno potrjuje, da Finančna uprava izvaja davčno izvršbo tudi pri največjih dolžnikih," še dodajajo.
Ob tem na Fursu izpostavljajo, da delež prostovoljno plačanih dajatev znaša 97,4 odstotka. Kljub vsemu so v letu 2025 (do 30. novembra 2025) izdali 190.474 sklepov o davčni izvršbi in izterjali za 189.454.128 evrov dolga iz naslova davčnih terjatev. Prvih 50 izvršb glede na višino zneska skupaj znaša 18.943.244 evrov, kar predstavlja 10 odstotka celotnega izterjanega zneska v letu 2025.
"Finančna uprava pri izvajanju davčne izvršbe dosledno ravna v skladu z zakonodajo in načelom enakosti zavezancev pred zakonom. Ukrepi se ne izvajajo glede na velikost ali status zavezanca, temveč glede na višino in zapadlost davčnih obveznosti ter razpoložljive podatke o premoženju dolžnika," so zapisali.
Poudarjajo tudi, da so postopki pri velikih dolžnikih pogosto bolj zapleteni in dolgotrajni, saj vključujejo kompleksne lastniške strukture, več vrst premoženja ter pogosto tudi mednarodne elemente: "To pa nikakor ne pomeni, da Finančna uprava pri teh zavezancih ne ukrepa."
No dacarji, kaj ste zaplenili jankovičem?