V nadaljevanju preberite:
- Delavska svetovalnica ministra za delo poziva k prepovedi dela na prostem ob rdečem opozorilu.
- Veljavna pravila za delo v ekstremni vročini so po njihovem mnenju premalo jasna.
- V ospredje postavljajo delavce na gradbiščih in drugih odprtih deloviščih, ki so vročini izpostavljeni več ur.
Slovenijo je zadnjih devet dni stiskal hud vročinski val. Ob tem je Delavska svetovalnica javno pozvala pristojnega ministra za delo Anžeta Logarja, naj v času rdečega opozorila zaradi visokih temperatur prepove delo na odprtih deloviščih. V objavi so opozorili, da pri takšnih temperaturah ne gre več le za nelagodje, temveč za neposredno ogrožanje zdravja in življenj delavcev.
"Anže, za življenja gre," so zapisali v Delavski svetovalnici in ob tem navedli, da je bilo po uradnih podatkih Arsa v Ljubljani 38 stopinj Celzija. Skoraj za celotno Slovenijo je bilo zaradi visokih temperatur izdano rdeče opozorilo, ki pomeni, da so vremenske razmere lahko zelo nevarne in da so ogrožena lahko tudi človeška življenja.
Javni poziv ministru: Ob rdečem opozorilu naj se na odprtem ne dela
Delavska svetovalnica je ministra javno pozvala, naj pristojnim službam izda jasno navodilo, da v času veljavnega rdečega opozorila zaradi visokih temperatur, izdanega s strani Arsa, se na odprtih deloviščih ne sme delati. V objavi so poudarili, da je rdeče opozorilo najvišja stopnja vremenske nevarnosti, zato bi moral biti odziv države po njihovem mnenju odločen in takojšen. Še posebej so izpostavili delavce, ki tudi v ekstremni vročini delajo na prostem, med drugim v gradbeništvu, komunali, kmetijstvu in drugih fizično zahtevnih dejavnostih.
Vročinski val podiral rekorde
Poziv prihaja v času devetdnevnega vročinskega vala, ki je poleg izjemno visokih dnevnih temperatur prinesel tudi tropske noči. Te so zabeležili celo v gorah. Vročinski val se je na zahodu Slovenije začel že pretekli torek, naslednji dan pa je zajel tudi vzhod države.
Slovenija še brez jasne meje, kdaj je prevroče za delo
V Sloveniji zakonodaja že zdaj določa, da mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. To velja tudi za delo v ekstremnih temperaturah.
Pri delu v vročini to pomeni prilagoditev delovnega procesa, več odmorov, dostop do vode, zaščitno opremo, umik v hladnejše prostore in po potrebi spremembo delovnega časa. Posebno pozornost morajo delodajalci nameniti ranljivejšim skupinam, med drugim starejšim delavcem, mladim, nosečnicam in delavcem z zmanjšano delovno zmožnostjo.
Težava pa je, da pravila za delo na vročini ostajajo splošna in ne določajo jasne meje, pri kateri bi se morali samodejno sprožiti konkretni ukrepi ali prepoved dela na prostem. To pomeni, da je veliko odvisno od presoje delodajalca. Nekateri delo prilagodijo, prestavijo urnike, uvedejo dodatne odmore, zagotovijo vodo in senco, drugi pa tega ne storijo, ker zakon ne določa dovolj natančnih in merljivih obveznosti.
Praksa kaže, da visoke temperature pri številnih delodajalcih še vedno niso dovolj resno prepoznane kot dejavnik tveganja, smo poročali. Inšpektorat za delo ob prvih vročinskih valovih vsako leto prejme več prijav delavcev, ki opozarjajo na neustrezne pogoje dela zaradi previsokih temperatur.
Prav na to opozarja tudi Delavska svetovalnica. Po njihovem mnenju ob ekstremni vročini ne bi smelo biti več prostora za različne interpretacije, temveč bi morala veljati jasna prepoved dela na odprtih deloviščih v času rdečega opozorila.
Druge države ukrepajo ostreje
Medtem so nekatere evropske države, med njimi Italija in Grčija, v času ekstremne vročine že uvedle konkretne omejitve za delo na prostem.
Pirnat: Varovanje Nataše Pirc Musar je nezakonito.Zakaj pa jo je treba varovat,če tako poštena ne rabi varovanja
Lažnivca "boli ku***" tam pod klimo...