Ceste. “Po grobih ocenah je vsota vseh potrebnih investicij za izboljšanje avtomobilskega prometa v Ljubljani in okolici od dveh milijard do dveh milijard in pol. Za polovico tega denarja se lahko zgradi sodoben javni potniški promet na lastnem vozišču,” opozarja Jože Dekleva iz Ljubljanske kolesarske mreže. Širjenje cest za osebni promet po njegovih besedah ne odpravlja cestnih zastojev, temveč generira dodaten promet.
Tudi deset pasov
Koalicija za trajnostno prometno politiko, ki jo sestavljajo okoljske organizacije, društva in posamezniki, bo pristojne vladne organe in nekatere občine pozvala, naj prekinejo vlaganja v ceste in favoriziranje osebnih avtomobilov ter se odločijo za okolju prijaznejše alternative. Zmotila jih je študija Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji, ki načrtuje razširitev ljubljanskega avtocestnega obroča in njegovih priključenih avtocestnih krakov na od šest do deset pasov.
“Več kot 90 odstotkov prometnih investicij zadnjih 20 let bilo usmerjenih v cestno infrastrukturo,” opozarja Dekleva. Financiranje te pa je po ocenah Mateja Ogrina iz Cipre Slovenija nevzdržno, z vedno novimi krediti. “S cestninami trenutno nismo sposobni plačevati niti obresti, kaj šele glavnic. Paradoks tega je, da kredite jemljemo zato, da ustvarjamo vse večje stroške prometa,” dodaja.
