"Živila, narejena iz polnozrnatih žit, pomembno prispevajo k našem zdravju in dobremu počutju. Polnozrnata žita nudijo koristi, ki se nanašajo na številna posamezna hranila in bioaktivne sestavine (imenovane tudi fitokemikalije), ki jih polnozrnata žita vsebujejo. Obsežne raziskave so preučevale povezave med rednim uživanjem živil iz polnozrnatih žit in tveganjem za bolezni srca, nekatere vrste raka, sladkorno boleznijo tipa 2 in uravnavanjem telesne teže ter ugotovile, da ima uživanje polnozrnatih žit varovalen učinek na zdravje," pojasnjujejo na Prehrana.si.
Večina opazovalnih študij na ljudeh je pokazala, da imajo tisti, ki zaužijejo več polnozrnatih žit, manjše tveganje za nastanek bolezni. "Nedavna prospektivna študija kaže, da vnos polnozrnatih žit in žitnih vlaken lahko zmanjša stopnjo umrljivosti in tveganje za smrti zaradi vseh vzrokov, vezanih na prehrano," dodajajo.
Žita in druga zrna so dober vir ogljikovih hidratov in vlaknin. Svetovna zdravstvena organizacija in nacionalne prehranske smernice spodbujajo uživanje škrobnih in z vlakninami bogatih živil, še posebej polnozrnatih žit.
Kako preveriti, ali je živilo polnozrnato?
Na portalu Prehrana.si potrošnikom svetujejo, da so pozorni na označbe na izdelkih, saj je samo po videzu izdelka težko z gotovostjo reči, da gre za polnozrnat izdelek. Številni polnozrnati izdelki, npr. žita, so svetle barve. Kot splošno vodilo so polnozrnati izdelki označeni z besedo "polnozrnato", "polnovredno" ali "100 % polnozrnata pšenica".
Na seznamu sestavin mora biti jasno napisana količina polnozrnatih žit v izdelku. Če gledamo vsebnost vlaken v živilih, moramo imeti v mislih, da se vsebnost od žita do žita lahko razlikuje, različna je tudi glede na gostoto in vsebnost vlage v živilih.
Trenutno v EU še ni sprejetega logotipa, ki bi potrošnikom pomagal prepoznati, da gre za polnozrnata živila.
Vse pogosteje tudi sladice iz polnozrnatih mok
Potrošniki imajo danes na trgovskih policah veliko večjo izbiro polnozrnatih izdelkov. "Polnozrnati izdelki so izdelki, katerih ena od sestavin je polnozrnata moka. Delež polnozrnate moke mora biti v ustreznem razmerju glede na druge sestavine. Ta delež se lahko razlikuje med posameznimi izdelki, saj so izdelki definirani v skladu z določili pravilnika o skupinah izdelkov," razložijo v Mercatorju. "Med najbolj priljubljenimi polnozrnatimi izdelki so kruh, toast, prepečenci, hrustljavi kruhki, grisine in testenine. Tudi sladice se vedno pogosteje pripravljajo iz polnozrnatih mok."
"Delež potrošnikov, ki izbirajo polnozrnate izdelke, je še vedno razmeroma majhen in se razlikuje glede na posamezne skupine izdelkov. V kategoriji sladic delež znaša le nekaj odstotkov, medtem ko je v kategoriji kruha približno 5 %. Pomembno je poudariti, da polnozrnata moka lahko predstavlja le del recepture izdelka. Če je njen delež v recepturi premajhen, izdelek ne sodi v kategorijo polnozrnatih izdelkov, čeprav vsebuje to sestavino. Posledično lahko v ponudbi obstajajo izdelki, ki vsebujejo polnozrnato moko, vendar zaradi premajhnega deleža le-te niso deklarirani kot polnozrnati."
Do 2030 želijo povečati delež polnozrnatih žit v ponudbi izdelkov
V Lidlu opažajo, da so kupci čedalje bolj pragmatični, obenem pa trajnostno usmerjeni in ozaveščeni, zato vedno pogosteje posegajo po polnozrnatih alternativah. "V Lidlovih trgovinah jim ponujamo polnozrnate alternative v vseh ključnih segmentih izdelkov (npr. testenine, kruh, moka, piškoti in drugi prigrizki). Naš cilj je, da do leta 2030 povečamo delež polnozrnatih žit v svoji ponudbi izdelkov na 15 % (izhodiščno leto: 2023). Prav tako bomo v tabeli hranilnih vrednosti postopoma začeli navajati vsebnost vlaknin, da bodo naši kupci še lažje našli polnovredne izdelke," napovedujejo.
"Pridelava, predelava, ponudba hrane in prehranjevalne navade močno vplivajo na globalne izzive, kot so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in bolezni, povezane s prehrano. V Lidlu se zavedamo omenjenih izzivov in svoje odgovornosti pri tem, zato prispevamo k preobrazbi svetovnega prehranskega sistema z ambiciozno zastavljenimi cilji v svoji verigi vrednosti. V okviru tega naša prizadevanja slonijo na strategiji ozaveščenega prehranjevanja z zavezujočimi cilji, med drugim širitvijo nabora rastlinskih izdelkov, umeščanjem več polnozrnatih živil pri izdelkih lastnih blagovnih znamk ter izpostavitvijo izdelkov, ki imajo posebej ugodne hranilne vrednosti. Pri tem uporabljamo metodologijo organizacije Svetovni sklad za naravo - World Wildlife Fund (WWF)."
