Plače. Dobiček ali izguba podjetja v večini primerov ne vplivata na plačilo menedžerja nekega podjetja. Tako kažejo podatki, ki smo jih zbrali za deset naključno izbranih podjetij.
Najboljši primer zato je skupina Pivovarna Laško. Podjetje je v enem letu pridelalo 162 milijonov evrov izgube, kljub temu pa se mesečna plača (v povprečju je že prišteta odpravnina v višini 152 tisoč evrov) predsednika uprave Boška Šrota lahko kosa z menedžerji, ki upravljajo dobičkonosna podjetja (denimo s plačo Romane Pajenk iz Probanke).
30 dni dela, 150 tisočakov
Med 15 menedžerji je bil lani glede na čas, ki ga je preživel v podjetju, najbolje plačan Marjan Kramar. Z delom samo v januarju je zaslužil 190 tisoč evrov bruto. Tako kažejo podatki iz letnega poročila državne banke NLB. Milijonska odpravnina, ki je privedla do Kramarjevega zakona, v poročilu ni zabeležena.
Med izbranimi menedžerji je na letni ravni največ zaslužil Jože Colarič. Za 12 mesecev dela je prejel 632 tisoč evrov bruto plače. Je pa skupina Krka med izbranimi podjetji lani edina ustvarila devetmestni dobiček. Poleg Krke, je med desetimi podjetji, dobiček lani ustvarila še Finančna skupina Probanka z Romano Pajenk na čelu. Ta je lani v celem letu zaslužila nekaj več kot 300 tisoč evrov bruto.
Kdo ima najtanjšo?
Med v tabeli navedenimi podjetji najbolj izstopa insolventno podjetje Maksima Holding. V njej so zaposlene tri osebe, šef Nastja Sušinski pa je v žep lani v povprečju pospravil 11 tisoč evrov na mesec.
Najtanjšo denarnico med 15 menedžerji ima predsednik uprave KD Group Matjaž Gantar. Na mesec zasluži v povprečju nekaj več kot šest tisoč evrov. Če primerjamo z nekdanjim šefom Istrabenza Igorjem Bavčarjem, je to za 20 tisoč evrov na mesec manj. Če primerjamo izgubi, pa je Gantarjev KD uspešneje prebrodil krizo – izguba je 30 milijonov manjša, kot pri Istrabenzu.
